Prvi center za sonaravno gradnjo |
 
V Sloveniji je še živa tradicija uporabe naravnih gradbenih materialov, pravi Anton Pugelj, direktor podjetja Gnezdo. Poleg tradicije jih je k odprtju Centra Sonaravne Gradnje spodbudila tudi praksa na tujem, kjer je gradnja z naravnimi materiali v večjem zamahu. Poslovno idejo o Centru, ki naj bi s časoma poleg izključno prodajnega centra prerasel tudi v informativno in izobraževalno središče, so izpeljali v sodelovanju z družbo Jub, ki je podprla projekt. A ne le to. V sodelovanju z družbo Gnezdo je razvila novo linijo naravnih gradbenih materialov znamke NATIVA. Anton Pugelj ve, da je trg za čiste naravne materiale v Sloveniji še majhen, vendar pričakuje, da bodo največji premik zagotovili ozaveščeni in v celoti informirani investitorji in izvajalci. Pričakujejo tudi podporo Eko sklada.
 
Anton Pugelj

Anton Pugelj

Prvi specializirani Center za sonaravno gradnjo v Sloveniji ponuja izdelke iz naravnih materialov. Za katere vrste izdelkov gre in kaj je njihova prednost ?

Gre predvsem za posodobljene izdelke, ki izvirajo iz stavbarske tradicije. Posodabljanje teh materialov se je v tujini pričelo zaradi potreb, ki jih v zadnjih letih izražajo ekološko ozaveščeni graditelji. Zadnjih trideset let proizvodnja gradbenih materialov temelji predvsem na cenovno ugodnih polimernih vezivih in kemičnih dodatkih. Vse to zaradi želje po hitrejši gradnji, trdnosti ter večji izolativnosti. Stranski učinki, ki jih zaznavamo v zadnjem desetletju, pa so majhna paropropustnost teh izdelkov, sevanje spojin v prostor in problemi z odlaganjem gradbenih ostankov. Ker so prostori, v katerih bivamo, vse bolj tesni, postaja to resen zdravstveni problem. Pojavljajo se plesni, alergije in slabo počutje. Problem se danes rešuje s prisilnim zračenjem in rekuperacijo. Za nas je zdravo bivanje, ki ga dosežemo z uporabo naravnih gradiv, v ospredju. Hkrati moramo razmišljati, kako bomo odslužene materiale v prihodnosti razgradili in odložili na deponije. Za to bo potrebno veliko energije, kar se danes premalo upošteva. Večina naravnih materialov pa se preprosto kompostira brez škode za organizme ali okolje.

Kaj ponujate v vašem centru?

Imamo 14 let praktičnih izkušenj z ilovnatimi materiali, predvsem z ilovnatimi ometi in barvami, ki jih že od začetka vgrajujemo v skeletni in masivni gradnji. Zadnja tri leta te materiale tudi prodajamo. To so različni ilovnati ometi naših partnerjev, ki jih zastopamo v Slovenji. Ilovnate barve so od septembra sestavni del blagovne znamke NATIVA. V pričetku prihodnjega leta bodo na voljo tudi ometi iz slovenske ilovice. Za suho gradnjo imamo ilovnate plošče in dekorativni ilovnat omet v 32 naravnih barvnih odtenkih ter glinena lepila in fugirne mase. Pri apnenih izdelkih skrbimo, da so narejeni iz staranega gašenega apna, ki je žgan na drveh. Zaradi njegove kakovosti mu ni potrebno dodajati sintetičnih dodatkov. Na področju izolacij imamo konopljino in ovčjo volno v ploščah ter trstične izolacijske plošče. Posebno smo ponosni na naš program NATIVA, v katerem ponujamo naravne kazeinske barve v prahu, temeljne premaze ter olja za zaščito lesa. Pri tujih partnerjih gre izključno za ekološka podjetja, ki so pri razvoju in odnosu do družbe ter okolja dosledni in inovativni. Z obiskom preverimo proizvajalca, ki ga želimo zastopati, in izberemo tiste, ki so v svojih ekoloških prepričanjih dosledni.

Katere domače materiale oziroma potenciale bi Slovenija morala uporabiti za sonaravno gradnjo?

V Sloveniji imamo živo tradicijo uporabe naravnih gradiv, kar se je ohranilo v pestri stavbni dediščini. Velika različnost, do katere v Slovenji prihaja zaradi pestre geografske diverzitete, nas je obogatila z različnimi tehnikami gradnje. Tako v Prekmurju najdemo ilovico kot osnovni gradbeni material. Na Obali, Krasu in na Notranjskem je kamen element gradnje. V severni in zahodni Sloveniji je kot gradbeni element prevladoval les. Želja po ohranitvi elementov krajinske arhitekture tudi v sodobni gradnji nas vodi nazaj k uporabi elementov tradicionalnih tehnik in materialov.

Da bi lahko v polnosti in samozavestno spoznali svojo identiteto in jo tržili, moramo ohraniti in nadgraditi tradicijo ter jo predati zanamcem. Gre za odnos ali pristop, ki temelji na trajnosti. Pri gradnji želimo poleg trajnosti dosegati tudi standarde in zahteve gradbene stroke, pričakovanja in želje investitorjev. To pomeni, da na področjih, kjer nimamo povsem naravnih alternativ, uporabimo materiale, ki zadovoljijo veljavne standarde. To je sonaravni pristop pri gradnji.

Kako da ste se poslovno povezali z družbo JUB? Kaj na gradbeni trg daje nova blagovna znamka Nativa?

Poslovna povezava z družbo JUB je plod povpraševanja kupcev po naravnih materialih in tradicije izdelave barv v Slovenji. Pred štirimi desetletji so bile praškaste barve glavni proizvodni artikel takratne družbe Jub. V Gnezdu smo odločitev za preobrat v naravno sprejeli med prvimi. Pred štirinajstimi leti ta odločitev ni delovala racionalno. Najprej smo se kot izvajalci izšolali v Nemčiji in Avstriji, kjer so že desetletje delovala ekološka podjetja in proizvajalci. Nato smo materiale, s katerimi delamo, ponudili ekološko usmerjenim samograditeljem in podjetjem, ki gradijo lesene skeletne in masivne hiše. Že na samem začetku te poti smo se zavedali, da se prizadevanje, ki smo ga v teh letih vlagali v promocijo sonaravne gradnje, mora zaključiti s proizvodnjo teh materialov v Slovenji in v Centru. V njem dobi kupec nasvet in celovito informacijo. Linija naravnih gradbenih materialov NATIVA prinaša na trg prve v Slovenji razvite dosledno naravne gradbene materiale.

Kaj želite doseči v poslovanju Centra?

Približati naravne materiale širšemu krogu potrošnikov. Bistvo naravnosti nekega materiala je tudi njegov lokalni izvor. Zato smo, da bi zmanjšali transporte in potrebe po sintetičnih dodatkih, razvili barvo v prahu, ki se enostavno meša z lokalnimi vodnimi viri. Barva kot prvi proizvod v liniji NATIVA je ključni element pri zdravem bivanju, saj kot zaključni sloj, s katerim smo v prostoru v stalnem stiku, določa naravnost klime in paroprepustnost vseh slojev v steni. S to barvo smo pridobili zares naravno barvo brez sintetičnih dodatkov in polimernih veziv, katere ostanki se lahko kompostirajo v domačem kompostniku. V naslednjem letu sledijo še izdelki iz gašenega apna in ilovice.

Sonaravna gradnja je trend na trgu. Ali prvi dnevi poslovanja Centra potrjujejo vaša pričakovanja? Kakšne so razlike v ceni gradnje z naravnimi materiali in manj »zelenimi« materiali in koliko nova gradbena regulativa spodbuja sonaravno gradnjo?

Po otvoritvi, ki je bila medijsko dobro pokrita, se že kažejo rezultati v prodaji. Končni cilj bomo dosegli z ozaveščanjem investitorjev o pomembnosti uporabe naravnih gradiv. Cene naravnih gradiv so na nekaterih področjih tudi do dvakrat višje od klasičnih materialov. Vendar uporaba naravne izolacije, ilovnatih ometov ter naravne barve pri gradnji nove stanovanjske hiše v celoti podraži investicijo za največ 5 %. Majhen strošek, ki pa bistveno spremeni bivalno ugodje. Nekaj ukrepov pri naravnih materialih lahko v celoti nadomesti zapletene sisteme, ki jih ponuja moderna klasična gradnja. V zaključni fazi kalkulacije je lahko tak objekt še cenejši. Eko sklad kot glavni spodbujevalec novih tehnik in ukrepov delno upošteva naravne materiale samo pri gradnji pasivnih ali nizkoenergijskih objektov. A žal dlje od tega, da je les naravni gradbeni material, še nismo prišli. Skupaj z Združenjem za naravno gradnjo, v katerem smo izvajalci, proizvajalci in arhitekti, si prizadevamo, da bi Eko sklad s subvencijami dodatno podprl že sprejete posamične ukrepe, ki bi bili izvedeni z naravnimi materiali. Seveda je pomembno določiti merila, kaj se smatra kot naravni material. Kljub možnostim za manipulacijo z »naravnostjo« so merila zanjo znana in že sprejeta v tujini. To je dosledno označevanje z izračunom sive energije, ki ga vsebuje izdelek. Vzor za tako subvencioniranje lahko najdemo pri naših severnih sosedih.

Trgovski, prodajni Center želite postopoma razviti tudi v informativno in izobraževalno središče. Kakšen bo Center v prihodnosti?

Imamo prostorske možnosti za predavanja in dogodke, ki bodo lahko informirali in izobraževali. Prostor je odprt tudi za sestanke, ki jih imajo arhitekti z investitorji. Tako v centru že gostimo Slovensko Društvo za permakulturo in Združenje za naravno gradnjo. V prihodnosti bo center poleg prodaje prevzel tudi vlogo izobraževanja in prenosa dobrih praks ter novosti na področju sonaravnega pristopa.

Kakor veste, je med spodbujevalci sonaravne gradnje v državi tudi Slovensko združenje za trajnostno gradnjo. Ste se morda povezali z njimi?

Lahko bi rekel, da smo se. Prvi predsednik združenja ing. Stojan Habjanič je bil pred 15 leti naš prvi slovenski »svetilnik« naravne gradnje. Združenje za trajnostno gradnjo je še vedno prvi promotor in združevalec prizadevanj za trajnostno gradnjo v smislu zelenega naročanja. Vendar se mu nekatera manjša ekološka podjetja nismo priključila. Večina podjetij v združenju so veliki proizvajalci gradbenih materialov, ki želijo s svojim članstvom poudariti svojo usmerjenost. Vendar je trg za čiste naravne materiale še premajhen, da bi se lahko prilagodili. Združevanje idej in sodelovanje med velikimi in malimi podjetji ter skupno delovanju na trgu pa bo prispevalo k temu, da bo združenje vodilni promotor in center trajnostnega razvoja.

Za uveljavitev sonaravne gradnje je ključno razumevanje graditeljev, zlasti pa arhitektov, urbanistov, stroke, izbranih izobraževalnih ustanov. Kje pričakujete največ podpore za zelene koncepte gradbeništva?

Sodobna arhitektura je pozabila na svoje izhodišče, sonaravna gradnja pa predstavlja prav poskus njegove revitalizacije. Sonaravna gradnja je način razumevanja samega sebe in naše vloge v svetu. Ne gre le za nenehno prilaščanje in izkoriščanje, ampak za dajanje in sodelovanje. To je način gradnje, pri katerem je človek za hišo in svojo okolico tisto, kar je duša za naše fizično telo. Takšno razumevanje dodaja ponovnemu odkrivanju in navduševanju ljudi za gradnjo iz naravnih materialov, ob pomembnih ekoloških in zdravstvenih ozirih, etično, estetsko in duhovno dimenzijo.

Vsa področja imajo potencial sprememb za trajnost in naravnost. Bistveno je, da se tega zavedamo. Ker še tako majhen korak pomaga pri iskanju novih poti. Za ta premik moramo prepoznati bistvo sprememb, ki jih želimo doseči.