Oblačila iz ekološke tkanine | Tanja Pangerl |
 
Tekstilno industrijo navadno poznamo kot velike onesnaževalce okolja. Pa vendar se da delati tudi drugače. To dokazuje Zlata Zavašnik, direktorica podjetja Sens, kjer izdelujejo izključno moška oblačila. Ob koncu preteklega leta so javnosti predstavili prvo kolekcijo moških oblačil iz ekološke tkanine, ki nastane iz recikliranih odpadnih plastenk. Kljub temu, da je takšen material dražji, so ceno ekoloških moških oblek ohranili enako drugim oblekam. Tudi nasploh je glavno načelo, ki mu sledi, pravična trgovina – pravo poplačilo za opravljeno delo, torej.
 
Zlata Zavašnik

Zlata Zavašnik

Pred kratkim ste predstavili prvo kolekcijo moških oblačil iz ekoloških tkanin, kjer material pridobivate iz recikliranih odpadnih plastenk. Pri tem sodelujete z italijanskim dobaviteljem. Za kakšen plastični material gre in kako ga predelate?

Gre za odpadne prosojne plastenke, ki se mehansko (toplotno), ne kemično, kar je pogosto pri reciklaži, predelajo. Torej brez kemičnih dodatkov, škodljivih za okolje.

Zakaj ste se odločili za izdelavo oblačil iz ekoloških tkanin?

Glavni razlog, ker mi je mar za okolje. Glede na veliko produkcijo in potrošnjo tekstilnih izdelkov nasploh me veseli možnost, da se karkoli v tem procesu lahko obnovi.

Kaj je potrebno upoštevati pri oblikovanju in proizvodnji oblačil iz ekoloških materialov?

Imam dobro izkušnjo z obdelavo te tkanine, zato nimam posebnih omejitev. Le pri barvah in teksturah, ki jih je pri tej tkanini na voljo manj, tudi zato, ker kupec še ne povprašuje dovolj po takšni tkanini, ker ne ve za to možnost.

Katere druge materiale še uporabljate?

Uporabljamo različne tkanine zaradi pestrosti ponudbe. Od 100 % volne super 130s do mešanic z bombažem, poliestrom in tudi svilo.

Koliko kupci povprašujejo po oblačilih iz ekoloških materialov in kakšne so cene?

Kupci zaenkrat ne povprašujejo, ampak upam, da bodo, ko bomo kolekcijo oblačil iz ekoloških materialov še povečali in stalno opozarjali na te izdelke, tudi s pomočjo medijev. Cene teh tkanin so nekoliko višje, vendar sem se odločila, da izdelkom ne bomo višali cen. Torej, cena ekološke obleke je enaka tisti iz običajne tkanine. To je okrog 360 evrov, odvisno od modela.

Pomemben del okoljskega odtisa in okoljske odgovornosti podjetja je, kaj se zgodi z izdelkom po končani uporabni dobi. Po svetu se širijo tudi trgovine iz druge roke oziroma tako imenovane »second hand« trgovine za oblačila. Je ta koncept prisoten tudi pri oblačilih višjega kakovostnega razreda? Kako v vaš koncept in promocijo trajnostno izdelanih oblačil vključujete ravnanje z odpadnimi oblačili? Vidite priložnost tudi v ponovni uporabi in predelavi, kar je poudarjeno v hierarhiji ravnanja z odpadki?

Second hand trgovine in izmenjevalnice oblačil se preizkušajo tudi pri nas. Večje zanimanje je ravno za oblačila višjega kakovostnega razreda.

Zadnja leta sem neizmerno hvaležna, da oblikujem ravno izdelek, kot je moška obleka, ki je že sama po sebi namenjena določenim priložnostim, ki so povezane tudi z izgubljenimi vrednotami. To so priložnosti kot npr. valeta, matura, diploma, poroka, prva služba idr. To oblačilo človeku pomeni nekaj več in ga ne zavrže naslednjo sezono. Zato ga tudi kupuje redkeje. O predelavi nismo razmišljali, čeprav moška obleka to dopušča, saj so te obleke navadno zaradi kvalitetne tkanine bolj vzdržljive. Se pa veselim novih projektov in tudi razmišljam o sodelovanju v projektih, kot so pri nas npr. Tekstilnica – center za predelavo, ki menda na leto predela več kot 100 ton odpadnega tekstila in ozavešča ljudi ter organizira izmenjevalnice oblačil. Samo veliko premalo se sliši za takšne projekte.

Večji tekstilni giganti, ki proizvajajo poceni oblačila, so vse bolj pod pritiskom civilnih iniciativ in druge javnosti glede vplivov, ki jih tekstilna industrija prinaša okolju. Tekstilna industrija naj bi bila z onesnaževanjem, ki ga povzroča, takoj za naftno. Kako pa sta trajnostni razvoj in odgovoren odnos do okolja upoštevana v modnem svetu oblačil višjega kakovostnega razreda in kako se to odraža? Kako se izbirajo materiali, dobavitelji, proizvodne lokacije, delovna sila idr.?

Mislim, da ozaveščenost in opozarjanje na ta problem lahko počasi vpliva na spremembe. Vendar je ključen člen pri tem tudi kupec, ki se bo ob ceni npr. 49 evrov in manj za zimski plašč zamislil, kje in iz česa je lahko ta izdelek narejen po tako nizki ceni. Ki se bo vprašal, kdo to izdeluje in koliko je delavec plačan ter kaj takšna proizvodnja pomeni za okolje. Tudi ko bo kupec razmislil o količini kupljenih izdelkov, ki jih v resnici ne potrebuje, takrat lahko pride do spremembe.

Podjetja oziroma blagovne znamke višjega cenovnega razreda imajo različne poslovne strategije. Visoka cena izdelka žal še ne pomeni varnosti za okolje ali ustrezno plačanega delavca. Žal. Pri Sens-u imamo odnos do tega. Kupujemo ekološke tkanine ali proizvedene tam, kjer skrbijo za okolje že v celotnem procesu in imajo za to pridobljene ustrezne certifikate. Npr. ekološke tkanine, ki jih mi uporabljamo, vsebujejo markerje preko katerih se lahko preverja resničnost napisanega.

Tekstilna industrija v Sloveniji doživlja težke čase. Kakšna je vaša strateška usmeritev in kako se vam uspe ohraniti na trgu?

Vedno sem iskala priložnosti na trgu oziroma pravočasno zaznala potrebo po nekem produktu. Na področju moških oblek je že pred 23 leti obstajala praznina, ki mi je pomenila velik izziv. Še danes je. Delam znotraj te niše, raznovrstnost znotraj klasike. Delam malo drugače in vpletam detajle, ki naše obleke naredijo unikatne. Kupci to opazijo in se vračajo. Seveda opozarjamo nase tudi preko tiskanih medijev in družabnih omrežij z odličnimi fotografijami naših novosti. Ravnokar smo postavili novo spletno stran.

Kako bi opredelili »pravično trgovino«, v katero verjamete?

Denar nikoli ni bil moj izziv, ampak le sredstvo za razvoj. Cilj je bil oblikovati dober produkt, ki je bil všečen in sprejet na trgu. Sem pač po duši oblikovalka oblačil. Vedno pa mi je in mi tudi danes, ko nas preplavljajo z izdelki hitre mode, še posebej več pomeni, da so partnerji, s katerimi sodelujemo, ustrezno poplačani. Pri tem mislim na vse – od izdelovalcev tkanin, tistih, ki šivajo obleke, in ljudi, ki so vključeni v celotni proces, pa vse do prodaje naših izdelkov.