Projekt Sonce | Jože Volfand |
 
Letos naj bi v Sloveniji postavili 300 malih sončnih elektrarn za gospodinjstva in male podjetnike, prihodnje leto morda že tisoč. Ali je zamisel za takšen preboj zelene energije v državi res na pol fantastika ali prvih 40 postavljenih sončnih elektrarn, ki že omogočajo samooskrbo z električno energijo, že daje kredibilnost inovativnemu projektu, kakršnega je najbrž komaj čakal zapisani cilj o deležu obnovljivih virov v energetski oskrbi. Ve se – do leta 2020 naj bi bil delež OVE v končni bruto uporabi energije 25 %. To je ena izmed prioritet gospodarskega razvoja.
 
dr. Robert Golob

dr. Robert Golob

Projekt GEN-i Sonce vstopa v gospodarski, energetski in okoljski sistem po nekajletnem boomu sončne energije, ki ga je pomagala roditi in spodbujati država s subvencijami. Zdaj se je zgodil preobrat, ki je lahko mejnik v slovenski razvojni in energetski politiki.

A dr. Robert Golob, predsednik uprave družbe GEN-i, je realen. Zaveda se sicer, da je GEN-i ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v Sloveniji in je že to določena konkurenčna prednost pri povezovanju partnerjev, ki ne želijo izpustiti iz rok poslovne priložnosti pri postavljanju mikro sončnih elektrarn, znajo pa tudi razvojno razmišljati. Pot do trenutka, ko bomo lahko začeli serijsko postavljati sončne elektrarne, pravi dr. Golob, ne bo enostavna. Tega se naš strokovni tim zaveda. Trenutno v podjetju pospešeno vzpostavljamo infrastrukturo, mislim na kadre, na procese, na orodja, da bomo lahko zagotovili to, kar trgu ponujamo – izvedbo projekta na ključ. Nato pa še vzdrževanje, nadzor in podaljšano garancijo, brez česar ne moremo biti kredibilni ponudniki za tako zahteven projekt. Zanj lahko trdimo, da ni samo okolju prijazen in ekonomsko vzdržen prestop v energetsko neodvisnost na mikro ravni, pač pa izjemno pomemben tudi za raven države. Slovenija je energetsko odvisna od uvoza in s tem ranljiva. Poleg tega pa je lahko naš projekt spodbuda tistemu delu gospodarstva, ki je med vrhunskimi proizvajalci naprednih tehnologij. V našem izboru partnerjev, ki že imajo izkušnje s sončno energijo, so Sol Novitas, Letrika Sol, Bisol, za dodano vrednost domači sončni elektrarni je v ponudbi še toplotna črpalka Termo-tehnike.

Vprašam, ali pomeni poslovna odločitev za ambiciozen načrt izgradnje mikro sončnih elektrarn na ključ tudi nov profil družbe, ki je doslej predvsem trgovala z energijo. In to s pristopi, ki so pretresali trg z akcijama, kot sta bili Poceni elektrika in Poceni plin. Z najnižjimi cenami in najboljšo uporabniško izkušnjo so postali največji dobavitelj električne energije v Sloveniji. Z novimi povezovanji z Elektro Ljubljana, kar je strateški korak na trgu z energijo, postaja GEN-I najmočnejši igralec in steber v energetiki v državi. A z dodano vrednostjo – zdaj bodo precej več kot le trgovec z energenti. Gre za smel, odločilen korak k ustvarjanju zelenega energetskega sistema Slovenije.

Dr. Robert Golob se sicer ne obremenjuje s temo o glavnih akterjih v energetiki v državi. Čeprav mu oponesem, da sem kritičen do dejstva, kako se počasi rojeva Energetski koncept in koliko Slovenija izgublja zaradi preskromne izrabe vodnih virov. Je pa povsem nedvoumen, kakšen mejnik v razvoju družbe predstavlja premik v realni svet, v gradnjo elektrarn obnovljivih virov energije. Dovolj smo imeli, pravi, virtualnega poslovanja. Trgovina z energenti je še vedno naš fokus. A nova vstopna točka so tehnologije prihodnosti, ki se je že začela. V energetiki se zgodba ne začne in ne konča s sončno energijo. Prišlo je do zmage električne energije nad vsemi drugimi energenti. Zato razvijamo celovit pristop do oskrbe z energijo. Želimo razviti ponudbo za več tehnoloških rešitev, za celotno oskrbo izključno z obnovljivimi viri energije. Torej tudi z vetrno. Pa elektromobilnost. To, kar je zdaj in kar zdaj lahko ponudimo, ne more determinirati naših dejanj v prihodnje. Spremljamo, kaj dela svet. Poznamo naravne razmere Slovenije, regulativa je obnovljivim virom naklonjena. Tudi okoljska politika. A ne bomo čakali. Zakaj bi čakali na druge, kako bodo razvojno reagirali na energetske potrebe, na nujnost zelene energije, če to lahko storimo s povezovanjem in s partnerji v državi …

Zanima me, kako sprejema njihov načrt okolje? Različno, od odkrite podpore do zavistnih nagajanj. A vse to je normalno, pravi dr. Robert Golob. Vprašujejo jih, ali se jim to izplača. Brez ekonomike seveda ne gre, a nekaterih stvari v poslu ne delaš samo zaradi dobička, pravi sogovornik. Danes se ne govori ravno pogosto o poslanstvu firm, a vsako podjetje v viziji vedno rado poudari tudi tisti del svoje identitete, ki ji na trgu da dodano vrednost.

Torej poslanstvo in vizija. Ne pri takšnem projektu, ki je nekaj posebnega že zaradi tega, ker prednostno cilja na gospodinjstva in mala podjetja, ne pri drugih individualne ideje niso dovolj, če ni moštva. Če ni ekipe. Ideja je zdaj že zaokrožena ponudba storitve GEN-i Sonce, ki ve, koga nagovarja in vabi. Investitorju, ki mu bo olajšana odločitev s privlačnim modelom financiranja, bo njihova strokovna ekipa ponudila individualno svetovanje glede na lokacijo oziroma konfiguracijo elektrarne, pripravila bo projektno dokumentacijo, pridobila dovoljenje, zagotovila vso opremo, vključno s toplotno črpalko, montažo in servis. Strokovne ekipe dopolnjujejo, zdaj sta na razpolago dve. Premalo. Cilj je, da jih bodo imeli do poletja vsaj pet. Prepričani so namreč, da je trg zrel in pripravljen na takšno ponudbo. Še posebej, ker bodo prihranki na računu za plačilo elektrike takojšnji in dovolj vabljivi.

Cene mikro sončne elektrarne bodo od 10 do 16.000 EUR. Ali bodo zmogli finančno servisirati povpraševanje? Bomo, zatrjuje dr. Robert Golob. Poslujejo dobro. Dogovarjajo se tudi z bankami. Že doslej je občanom, ki so se odločali za sončno energijo, pomagal Eko sklad z neposrednimi subvencijami. Predvideva, da se bo Eko sklad vključil v njihov projekt. Domače sončne elektrarne lahko dajo do 11 kW energije. Potencial pri gospodinjstvih v Sloveniji pa je takšen, kot bo moč HE na Spodnji Savi. Velik potencial torej. Tudi v zasebnem kapitalu je potencial. Slovenija bi lahko precejšen del energetskih potreb pokrila s sončno energijo ne glede na določene omejitve, na čas, ko je manj sonca. Njihova velika prednost je dolga življenjska doba, saj lahko dajejo energijo 30 in več let. Dr. Robert Golob pa odgovori tudi na vprašanje o času, ko sonca ni dovolj in je elektrike manj. V prehodnem obdobju se s sistemom neto meritev lahko shranijo viški energije v omrežju, ko je sonca več, jemlje pa ga domača elektrarna iz omrežja takrat, ko je ne proizvode dovolj za lastne potrebe. V bodoče bodo pri domači energetski samooskrbi aktualni tudi lokalni shranjevalniki energije . Formula, ki investitorja lahko prepriča.

———————

Priznana evropska publikacija »European CEO« vam je zaradi izjemnega znanja, izkušenj in uspešnega vodenja podelila častni naziv »Podjetnik leta 2016 za vzhodno Evropo« v kategoriji energija. Priznanje je pomembno, kaj je njegovo sporočilo?

Vsako priznanje je prvenstveno priznanje prepoznavnim rezultatom celotnega kolektiva, ki ga vodim. Eden ključnih kriterijev za izbiro nagrajenca je spoznanje, tako so zapisali, da so podjetniki v osnovi vizionarji, ki s svojim delovanjem spreminjajo svet. Zdi se mi, da jih je predvsem prepričala naša osredotočenost na kupca ter razvoj novih tržnih pristopov pri tem, kako kupcu zadovoljiti njegove potrebe. Tudi to, da smo zelo internacionalizirana družba, saj smo že nekaj let največja energetska trgovska družba v regiji. Gotovo bomo zdaj s konceptom »sonce za energetsko samooskrbo« še bolj prepoznavni.

Zagotovo ste prebrali delo Naomi Klein To vse spremeni, Kapitalizem proti podnebju, v katerem navaja vrsto ovir za večji delež obnovljivih virov na globalnem trgu. Vaš komentar, posebej še za razmere v EU?

Sem velik fen znanstvene fantastike. Ne težke literature. Čeprav strokovne publikacije marsikaj odkrijejo in razkrijejo. A moj pogled je nekoliko drugačen od omenjenega dela . Ali bomo res čakali, da politika in multinacionalke začenjajo spreminjati, kar zahteva naš planet in razvoj družbe? Raje naj vsak začne pri sebi. Vsakdo od nas je lahko človek dejanj za okolje. Bodimo zgled. Vsak posebej in kot družba. Kaj lahko torej storimo zase in za planet, če nas bo grela sončna energija? Odgovor se ponuja sam, le odločitev je treba sprejeti.

Navzlic jasni opredelitvi o večjem deležu sončne energije v oskrbi z električno energijo in kljub Uredbi o samooskrbi z električno energijo podatki za Slovenijo, a tudi v EU ni nič drugače, kažejo, da bodo še dolgo za zanesljivost oskrbe ključna fosilna goriva in atomska energija. Kaj v tem kontekstu lahko dolgoročno spremeni projekt GEN-i Sonce? Kolikšen delež samooskrbe s solarno energijo lahko Slovenija doseže v naslednjih desetih letih?

Mikro sistemi še en lep čas, mogoče nikoli ne bodo v celoti nadomestili velikih centraliziranih sistemov. Je pa ravno opolnomočenje uporabnika, odjemalca v tem trenutku najbolj vroč tehnološki trend. To bo ne le politični, temveč tudi sociološki izziv za naslednja desetletja, saj pomeni samooskrba veliko demokratizacijo energetike. Moja ocena je, da bi samo z mikro sistemi v naslednjem desetletju zadostili do 10 % vse porabe v Sloveniji. S tem bi nadomestili predvsem fosilna goriva, nafto, plin, premog, ki jih v veliki meri uvozimo.

V predstavitvi projekta ste poudarili pomen kakovostnih komponent za mikro sončne elektrarne. Vprašanje je aktualno, saj se vse bolj postavlja vprašanje, tudi skladno s konceptom krožnega gospodarstva, kaj se bo zgodilo s fotonapetnostnimi moduli po uporabi? Kakšna je vaša okoljska strategija za ta del življenjskega ciklusa sončne elektrarne oziroma komponent? Izjemno okoljsko vrednost sončnih elektrarn, ko gre za toplogredne pline, je treba povezati z reciklažo oz. ponovno uporabo panelov.

Kot že rečeno, je življenjska doba teh projektov dolga. Trideset in več let. Cel svet, vključno z arabskimi državami in Kitajsko pospešeno vlaga v sončno energijo. Zato ne dvomim, da poslovni modeli in tehnološke rešitve za reciklažo že obstajajo. Le potrebe po sami reciklaži še en čas ne bo, saj bodo paneli še dolgo in zanesljivo delovali.