| Med komunalnimi podjetji | | |
| Novogoriško območje je bilo v zadnjem obdobju, vsaj kar zadeva ravnanje z odpadki, večkrat vroča tema. Najprej zato, ker je propadla naložba v regionalni center za ravnanje z odpadki, od aprila 2013 pa niso smeli več odlagati mešanih komunalnih odpadkov na deponijo Stara Gora. A nato še zaradi tega, ker se niso mogli dogovoriti za vzdrževanje odlagališča, o tem, kdo bo dal finančno jamstvo za okoljevarstveno dovoljenje, in o cenah storitev. Ko je Komunalo Nova Gorica prevzel Darko Ličen, je podedoval spore in tožbe med komunalnim podjetjem in vsemi šestimi občinami, za katere delajo: Brda, Kanal ob Soči, MO Nova Gorica, Miren – Kostanjevica, Renče – Vogrsko in Šempeter – Vrtojba. A, kot kaže, je na dobri poti, tudi z večjim razumevanjem vseh šestih občin, da se bodo sodni postopki v prihodnjem letu le končali. To bo koristilo razvoju komunalnih dejavnosti, ki so za početje občanov in za njihovo kakovost življenja bistvene. Skupnega interesa za popis zadnje strani v sodnih sporih potemtakem ne manjka. O tem, kako so uspešni, odgovarja Darko Ličen, direktor Komunale Nova Gorica. | |
Za zbiranje in odvoz odpadkov skrbite v šestih goriških občinah. Kako ste uspešni pri ločenem zbiranju odpadkov, koliko jih odložite in ali tudi na vašem območju ugotavljate, da nastajajo manjše količine odpadkov?
Količina zbranih komunalnih odpadkov se je od leta 2013 do leta 2015 nekoliko zniževala, v letu 2016 pa opažamo ponovno porast količine zbranih komunalnih odpadkov. To povezujemo s ponovnim oživljanjem gospodarske rasti in z višanjem potrošnje. A bistven je pozitiven trend v ustreznejšem ločevanju odpadkov, saj tudi letos pada odstotek zbranih mešanih komunalnih odpadkov, narašča pa odstotek ločeno zbranih frakciji.
Kje ste najboljši?
Največji porast opažamo pri zbranih bioloških odpadkih ter kartonski in plastični embalaži.
Veliko pozornost namenjamo ozaveščanju uporabnikov k ločenemu zbiranju odpadkov. In to s posebno pobudo. Letos smo razdelili med uporabnike vseh občin 2.000 posod za zbiranje kuhinjskih bioloških odpadkov z biorazgradljivimi vrečkami. S tem bomo nadaljevali tudi v letu 2017. Kakor veste, Komunala Nova Gorica na odlagališču nenevarnih odpadkov v Stari Gori ne odlaga več zbranih odpadkov iz goriških občin že od leta 2013. Odložene odpadke je potrebno obdelati z ustrezno tehnologijo v centru za ravnanje z odpadki. Zato odvažamo odpadke v nadaljnjo obdelavo pred odlaganjem v CEROZ v Hrastniku.
Pred dobrim letom ste napovedali ugodno rešitev spora med občinami in vašim podjetjem, do česar je prišlo zaradi podedovanih težav pri vzdrževanju odlagališča Stara Gora. Bi se lažje dogovorili, če bi bili javno in ne zasebno podjetje? Kako daleč je rešitev sodnih sporov?
Pred dobrim letom sem napovedal, da bomo vložili zelo veliko energije za rešitev nastalih zapletov in odprtih tožb med občinami in Komunalo. Mislim, da nam je v tem letu uspelo vzpostaviti ponovno zaupanje z vsemi občinami. Precej odprtih sporov smo že rešili. Za del še nerešenih sporov pa se kljub odprtim postopkom na sodišču pogovarjamo o ustrezni rešitvi. Pričakujem, da bomo vse še odprte zadeve sporazumno dogovorili v letu 2017. Večina težav izvira iz gospodarskih sporov in prepričan sem, da samo lastništvo družbe Komunala ne bo vplivalo na rešitev vsebine iz odprtih tožb.
Vaša regija je med tistimi v Sloveniji, kjer je padla v vodo naložba v regijski center za ravnanje z odpadki Stara Gora. Odpadke odvažate na obdelavo v Hrastnik, kakšni so stroški? Je bila propadla naložba v RCERO, če jo presojate z današnjim poznavanjem trga z odpadki, pravzaprav dobrodošla?
Mešane komunalne odpadke, zbrane iz šestih goriških občin odvažamo na predelavo in odlaganje na Center za ravnanje z odpadki v občini Hrastnik. V CEROZ-u v Hrastniku razpolagajo z ustrezno tehnološko opremo za obdelavo odpadkov skladno z veljavno zakonodajo. Za Komunalo Nova Gorica je poleg ekološke ustreznosti tehnologije zelo pomemben tudi stroškovni vidik. Z današnjega zornega kota, še posebej s stališča, da takrat nisem bil zaposlen v družbi Komunala Nova Gorica, ne bi želel ocenjevati preteklih poslovnih dogodkov in potez, saj je »post festum« najlažje biti najpametnejši.
Vsekakor pa mislim, da bi bilo z logističnega in stroškovnega vidika ustrezno, če bi bil v zahodni Sloveniji vsaj en center za obdelavo in odlaganje odpadkov. Seveda bi moral biti ustrezno dimenzioniran in s trdnimi zavezami o sodelovanju med občinami, ki bi vstopile v ta projekt in sofinancirale tak center. Vendar danes to ni več aktualno.
Zanimivo je, da ste se odločili tudi za zbiranje jedilnega olja iz šol in gospodinjstev. Zakaj in kakšen je odziv na trgu?
Med našimi uporabniki smo zaznali težavo, kam z odpadnim jedilnim oljem iz gospodinjstev. Zato smo pripravili projekt za zbiranje odpadnega jedilnega olja in ga predstavili vsem šestim občinam. Z veseljem moram povedati, da so bili prav vsi župani navdušeni nad predstavljenim projektom, ki ga izvajamo v okviru GJS. V podjetju smo nabavili trenutno 8 zabojnikov za zbiranje odpadnih jedilnih olj iz gospodinjstev in jih razporedili v vseh šestih občinah na lokacijah v neposredni bližini osnovnih šol.
Izkazale so se tudi občine. Sofinancirale so nabavo malih 3 l kantic, ki so jih podarili šolarjem v nižjih razredih. Šolarje smo tudi ustrezno izobrazili oziroma informirali o pravilnem zbiranju jedilnih olj.
Objavili smo več člankov v lokalnih medijih, na spletni strani družbe in pripravili tudi več letakov z izobraževalno vsebino. V naslednjih mesecih bomo z obveščanjem nadaljevali tudi na obrazcih računov, ki jih bodo prejela vsa gospodinjstva. O količinah zbranega odpadnega jedilnega olja še ne moremo govoriti, vendar je bil odziv uporabnikov pozitiven in nad pričakovanji. To potrjuje ozaveščenost uporabnikov na našem področju.
Z vašimi dejavnostmi lahko ponudite gospodinjstvom cel nabor storitev – od gradbenih in vzdrževanja zelenih površin do pogrebnih storitev in nekaterih obrtnih storitev. Kolikšen del prihodkov realizirate s temi dejavnostmi in po katerih je največ povpraševanja?
Vzdrževanja zelenih površin, gradbenih storitev, cvetličarstvo in pogrebna dejavnost predstavlja v Komunali Nova Gorica cca 55 odstotkov ustvarjenega prihodka. Z Mestno občino Nova Gorica in občino Šempeter-Vrtojba imamo sklenjeno koncesijsko pogodbo za vzdrževanje zelenih površin. Naša prednost je strokovno usposobljen kader, ki našim naročnikom nudi celovito ponudbo – od svetovanja, priprave projekta, izbora ustreznih rastlin, priprave ponudbe in operativne izvedbe ponujene storitve.
In kaj trg najbolj išče?
Najpogostejše storitve, ki jih izvajamo za naročnike, so ozelenitev površin, obrezovanje okrasnih dreves in živih mej, urejanje zelenjavnih vrtov z dišavnicami ter tlakovanje vrtnih stez. V to dejavnost spada tudi celoletno vzdrževanje pokopališč ter urejanje grobov za posamezne naročnike. Naša gradbena enota je znana po strokovnem in kvalitetnem izvajanju manjših gradbenih posegov, kot so urejanje okolice in pločnikov v stanovanjskih naseljih, tlakovanje dvorišč, izkopi in polaganje kabelske kanalizacije. V zadnjem času se povečuje število gospodarskih družb, s katerimi sklepamo letne pogodbe o vzdrževanju njihove okolice, kar kaže na vse večjo odgovornost do okolja.
Zelo uspešna dopolnilna dejavnost je tudi cvetličarna, ki kar 70 odstotkov svojih prihodkov ustvari s prodajo cvetja, cvetličnih aranžmajev, sobnih rastlin in trajnic. Ostalih 30 odstotkov ustvari s pripravo pogrebnih aranžmajev za naročnike naše pogrebne dejavnosti.
Nova Gorica je od nekdaj slovela kot hortikulturno zelo urejeno mesto. Kaj bi posebej izpostavili glede na to, da trajnostni razvoj mest zelo poudarja kakovost bivanja in okolja, ureditev zelenih in rekreacijskih površin, zdrav zrak, drugačno prometno ureditev v središču mesta itd.?
Nova Gorica je zaradi naravnih danostih in večletne oskrbe mestnega zelenja relativno bogato parkovno mesto. Raznolikost rastočih dreves je precejšnja. Nekateri primerki so celo edini v Sloveniji, naj omenim kitajsko dežnikarsko drevo/Firmiana sinensis/ in starejši plutovec /Quercus suber/. Na avtobusni postaji raste najstarejša tisa v Sloveniji. Pohvalimo se lahko tudi z drevesi izjemnih dimenzij, na primer koprivovci, črnikami, krilatimi oreškarji, kalifornijskimi kalocedrami, navadnimi in atlantskimi cedrami. Tudi sofore, zimzelene magnolije in murve so izjemne velikosti. Vsa ta drevesa se lahko smatrajo za naravno vrednoto. Glede na majhnost mesta imamo kar nekaj drevoredov: Cankarjev drevored s tulipanovci, Lavričev drevored z japonskimi češnjami, Rejčev drevored s hrasti , Gregorčičev drevored z mandlji, Gradnikov drevored z javorji, Kolodvorski drevored s platanami, ter Trubarjev enostranski drevored z lipami. Brez hvale lahko trdim, da raznovrstnost rastlin v Novi Gorici prekaša ostala mesta. Sušna obdobja, gradbeni posegi, nove rastlinske bolezni in vedno močnejša neurja pa seveda ne prizanašajo drevninam in sčasoma je starejših dreves vedno manj. Mesto ima praktično vse: veliko zelenih odprtih površin, trg, park, cvetlične nasade vrtnic, drevorede in tudi največjo zeleno površino – borov gozdiček z manjšim jezercem in otroškim igriščem. Mesto Nova Gorica je bilo večkrat tudi ocenjeno kot najlepše slovensko mesto po izboru Turistične zveze Slovenije.
Kot regionalno komunalno podjetje se morate z občinami in lastniki usklajevati glede vlaganj v naložbe in komunalno opremo. Kako je s sredstvi, kakšen je vaš ekonomski položaj in kaj lahko pokrijete s cenami za odvoz odpadkov? Načrti?
Komunala Nova Gorica je stabilna gospodarska družba. Dejstvo je, da se v preteklih letih ni veliko vlagalo v posodobitev opreme za izvajanje storitev GJS in izvajanje tržnih dejavnosti. Letos smo vložili več sredstev v nabavo nove opreme. Tako bo tudi v prihodnjem letu, saj lahko le ustrezno opremljena in kadrovsko usposobljena družba konkurira na trgu in skrbi za ustrezen razvoj svoje osnovne dejavnosti.
MOP je z operativnim programom za ravnanje z odpadki in s programom za preprečevanje nastajanja odpadkov napovedal spremembe v zakonodaji. Katere spremembe v regulativi na področju odpadkov in porabe odpadne embalaže predlagate, kje vidite največje težave?
Največja težava je vsekakor na področju ravnanja z odpadno plastično embalažo. MOP že več let ne objavi tržnih deležev, ki bi jih morale družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) upoštevati in ustrezne količine embalaže prevzeti pri komunalnih podjetjih, ki embalažo zbirajo v okviru izvajanja GJS. Predvsem v zadnjih mesecih leta se zaradi tega pri komunalnih podjetjih odpadna embalaža kopiči. Na tem področju sodelujemo z Zbornico komunalnega gospodarstva, ki v imenu komunalnih podjetji že več let prepričuje predstavnike na MOP k spremembi zakonodaje oziroma vsaj spoštovanju določil iz zakonodaje, ki jo je sicer pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.
