| Srečanje članov Zelenega omrežja | | |
| Zeleno omrežje Slovenije je kot zdravo, dobro seme pognalo svoje korenine in že daje svoje prve sadove. Temu smo bili priča na že tretjem srečanju članov omrežja. Skupaj jih je že preko 300. Udeleženci družabnega, povezovalnega dogodka so predstavili svoje zelene prakse, izdelke, storitve, usmeritve. Poleg vsakoletnih srečanj je povezovalni člen članov prav revija EOL. Članom je namenjena tudi spletna stran www.zelenoomrezje.si, kjer so zbrana še trajnostna razkritja članov, zeleni izdelki in storitve, strokovnjaki s področja okolja idr. Ker smo si za srečanje izbrali urbani zeleni Hotel Park v Ljubljani, smo si po koncu druženja ogledali čebelnjake in zeliščni vrt na njihovi strehi. | |
Srečanje je postreglo s pestro paleto dobrih rešitev, izkušenj, projektov članov Zelenega omrežja. V uvodnem nagovoru je direktorica Fit medie, ki vodi blagovno znamko Zelena Slovenija in upravlja z Zelenim omrežjem, mag. Vanesa Čanji, poudarila pomen majhnih in dobrih semen, ki lahko prinesejo obilne sadove. Čeprav je pri zelenem še mnogo »greenwashinga« in različnih poimenovanj enakih konceptov, je pomembno, da pustimo, da seme zelenega, ki smo ga posadili, zraste v drevo. Če nismo trajnostni sami, ne moremo pričakovati od okolja, da je trajnostno. Za razvoj mnogih trajnostnih in zelenih idej, produktov, rešitev, je dobrodošla finančna podpora, ki omogoči začetni ali nadaljnji razvoj v smeri trajnostnosti. Matjaž Ribaš iz SID banke je predstavil del njihovega zelenega programa, kjer gre predvsem za projekte energetske prenove, vendar se novi programi rojevajo iz potreb. Če se izkaže, da je več konkretnih potreb za zeleno financiranje, razvijejo tudi nove. Razvoj zelenih produktov, storitev gre z roko v roki s sistemi ravnanja z okoljem. Kot je poudarila Blanka Kaker iz SIQ Ljubljana, se vsak okoljski projekt na dolgi rok izkaže tudi kot ekonomski projekt. Med sistemi ravnanja z okoljem je izpostavila predvsem EMAS in sisteme upravljanja z energijo ISO 50001, kjer gre za velike energetske prihranke.
Za udejanjenje trajnostnega razvoja je pomemben pravi kader, ki zna trajnostni razvoj in okoljsko odgovornost vpeljati v podjetje. Zato na B&B Visoki šoli za varstvo okolja izobražujejo kader, ki zna razmišljati trajnostno. Kot sta izpostavila mag. Maja Zalokar in mag. Branko Lotrič, precej pozornosti v zadnjem času namenjajo električnim avtomobilom, predvsem kritičnemu razmišljanju do njihovega množičnega uvajanja, saj električni avto nikakor ni brez okoljskih vplivov in izpustov. Predvsem pa je šola odprta za partnerske povezave z gospodarstvom. Čeprav je domača obnovljiva energija na voljo, se pojavljajo težave. Kot je povedal Neven Lisica iz podjetja Oven elektro Maribor, se tudi oni srečujejo z njimi pri gradnji malih hidroelektrarn, predvsem pri izdaji vodnega dovoljenja zaradi varstva določenih živalskih ali rastlinskih vrst.
Tudi na področju zelenih pisarn so med člani dobre prakse. Omogoča jih Optiprint z najemom inkjet tiskalnikov z lastnim napajalnim sistemom za kartuše. Kot je izpostavila Vesna Gostenčnik, pri tem ni več odpadnih kartuš. Na letni ravni so njihove stranke skupno na ta način prihranile okrog 385.000 kartuš. V Si.mobilu so se v letu 2013 odločili za konkretnejše premike. Med drugim so vgradili 600 m2 zelene strehe in zelene stene v vhodnem delu stavbe. Za zeleno vzdušje si prizadeva tudi Hotel Park Tabor Ljubljana, kjer smo gostili člane Zelenega omrežja. Kot je povedal Enej Vitrih, se s posebnimi ponudbami in aktivnostmi trudijo zeleno približati gostom in jim omogočiti, da se lahko vedejo zeleno. Gre za urbani zeleni hotel s certifikatoma Slovenia Green in Travelife.
Drugi del srečanja je bil namenjen odpadkom, pakiranju in čiščenju. Vesna Rožič iz Erico Velenje je predstavila pomen in izvedbo ocene odpadkov, pri čemer je bistveno vrednotenje nevarnih lastnosti odpadka. Da je odpadek surovina, je poudarila Darja Figelj iz Interseroha. Z določenimi ukrepi v podjetju je mogoče znižati stroške ravnanja z odpadki in povečati vrednost odpadkov. Da se lahko odpadke zbira tudi na malce bolj zanimiv način, kažejo projekti Life podjetja Zeos na temo gospodarjenja z e-odpadki. Kot je povedal mag. Emil Šehič z ozaveščevalnimi projekti, kot sta Odločuj! in trenutnim projektom E-cikliraj, spreminjajo navade potrošnikov in jim omogočajo čim lažjo oddajo OEEO, kar želijo doseči z uličnimi zbiralniki na ekoloških otokih po vsej Sloveniji. Jurij Ravnik iz Ekore je izpostavil pomen prave izbire naprav za ravnanje z odpadki, kjer je potrebno upoštevati namen uporabe naprave, lastnosti odpadka idr.
Pri uporabi recikliranih materialov, ki prihajajo v stik z živili, pa je potrebna velika pozornost. To zahteva stroga zakonodaja. Kot je povedala Andreja Zorič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, so kritične točke za oceno tveganja postopka recikliranja plastičnih materialov kakovost vnesenih polimerov, učinkovitost postopka čiščenja in namen uporabe reciklirane plastike. Zato v laboratoriju izvajajo izzivne preskuse, ki prikažejo učinkovitost postopka recikliranja pri odpravljanju kemičnih onesnaženj.
Veliko podjetij se srečuje tudi s problemom učinkovitega pakiranja in transportom izdelkov. V podjetju Comark pri industrijskem pakiranju za transport kot embalažo uporabljajo les, ki je obnovljiv vir. Embalažo proizvajajo sami, les pa pridobijo iz lokalnih žag. Odpadka dejansko nimajo, saj izrabljen les uporabijo za sekance, s čimer ogrevajo vodo in proizvodno halo.
Emil Nanut iz podjetja Kemis je predstavil pomen učinkovitega industrijskega čiščenja, kjer je ustrezna oprema za čiščenje in varnostna oprema izvajalca v ospredju. Alenka Kügerl iz podjetja Enjo pa je predstavila pomen okolju in človeku čim bolj naravnega čiščenja v gospodinjstvu in v poslovnih prostorih. Podjetje Enjo je ustvarilo tkanino, ki je 10-krat tanjša kot človeški las in omogoča čiščenje z zelo malo vode.
