Semena za prihodnje rodove | Urška Košenina |
 
Na Ptuju Semenarna Ljubljana opravlja vzdrževalno selekcijo pri 27 rastlinskih vrstah, kar predstavlja 61 sort vrtnin in 6 sort poljščin. Več kot polovica je avtohtonih slovenskih sort, drugo so udomačene in proste sorte. Poleg tega, da so še vedno najbolj uspešni pri prodaji na trge bivše skupne države, sedaj izvažajo tudi na Madžarsko, v Bolgarijo, Albanijo in Kazahstan. Direktor Semenarne, Aleš Šabeder je predstavil gibanje za vrtnarjenje »Svet, ki raste z nami«, o vzponu ekoloških in urbanih vrtičkarjev, o semenskih bankah, o tem, da slovenska zakonodaja ne dovoljuje uporabe gensko spremenjenih semen zelenjadnic ter o čezatlantskem sporazumu, ki zadnje čase zaradi netransparentnosti v pogajanjih med EU in ZDA dviga vse več prahu. In da se ne pozabi: Semenarna praznuje.
 
Aleš Šabeder

Aleš Šabeder

Poslujete že polnih 110 let. Ob obletnici ste pripravili posebno serijo semen in retro embalaže (kovinska škatla). Kakšno je vaše sporočilo in v čem so semena posebna?

Semenska vrečica je že od samega začetka predstavljala nosilni izdelek podjetja. Bila je manjše velikosti, opremljena s kakovostnimi grafičnimi upodobitvami sort kmetijskih rastlin. Mnoge sorte in vrste imajo imena, ki veljajo še danes: zelje ljubljansko, repa kranjska, motovilec ljubljanski, detelja kranjska, solata ledenka itd. Ob obletnici smo želeli sporočiti, da še vedno skrbimo in vzdržujemo stare slovenske sorte. Zato posebna kolekcija semen vsebuje 9 vrtnin in cvetlico, ki so bile včasih obvezne na slovenskih vrtovih: koleraba rumena maslena, repa kranjska podolgovata, korenje ljubljansko rumeno, solata ljubljanska ledenka, solata majska kraljica, motovilec ljubljanski, paradižnik, paprika, čebula ptujska rdeča in okrasni mak.

Kovinska škatla je namenjena shranjevanju semen, njena podoba je starinska. Zasnovana je tako, kot so bili tisti čas oblikovani materiali (ceniki, katalogi, letaki).

Kakšen je bil odziv trga?

Zelo pozitiven. Semenarna Ljubljana slovi po kakovosti semen in ostali ponudbi. Naši kupci in poslovni partnerji se zavedajo vrednosti, ki jo ima naše delo na področju vzdrževanja sort in razvoja novih, bolj odpornih na spreminjajoče se klimatske razmere.

Na domačem trgu je Semenarna Ljubljana vodilna ponudnica semen, na tujih trgih pa dosega pomembne tržne deleže. Kakšna je vaša konkurenčna prednost pred tujimi semenarnami? Izvoz?

Naša glavna konkurenčna prednost je področje raziskav in razvoja. Smo edino slovensko semenarsko podjetje, ki vzdržuje stare slovenske sorte. Na Ptuju Semenarna Ljubljana opravlja vzdrževalno selekcijo pri 27 rastlinskih vrstah. Več kot polovica je avtohtonih slovenskih sort, drugo so udomačene in proste sorte. Poleg tega delamo tudi na razvoju novih sort. Z novimi sortami se prilagajamo vedno bolj zahtevnemu trgu. Pri vsem tem sodelujemo s strokovnimi inštitucijami v Sloveniji, kot so: Kmetijski inštitut, Biotehniška fakulteta v Ljubljani ter fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. Največ izvažamo v države bivše Jugoslavije, tudi na Madžarsko, v Bolgarijo, Albanijo in Kazahstan.

Lokalne iniciative in društva opozarjajo na zaskrbljujoče stanje preskrbe z lastnim semenom v Sloveniji, ki naj bi bila le 10 %. Koliko je v Sloveniji še starih lokalnih semenskih sort?

V Semenarni Ljubljana skrbimo za obstoj večine starih slovenskih sort. Gre za preko 40 sort, pri katerih opravljamo vzdrževalno selekcijo in skrbimo, da so vsako leto bolj ali manj dostopne na trgu v semenskih vrečicah. Vse avtohtone sorte so iskane, zato zahtevajo posebno pozornost. Te sorte vrtnin lahko štejemo kot kulturno dediščino in če ne bi imeli vzdrževalne selekcije bi že pred leti izginile. Naši strokovnjaki že vrsto let zbirajo vzorce kateregakoli avtohtonega ali udomačenega semena, ki nam ga ljubiteljski vrtičkarji in kmetovalci pošljejo na naš Selekcijsko-poskusni center na Ptuju. V tem centru naši agronomi vse vzorce analizirajo in uporabijo za nadaljnje raziskave in razvoj.

Kakšna je razlika med gensko spremenjenimi semeni in hibridi? Kam peljejo te spremembe?

Semena hibridov nimajo nič skupnega z gensko spremenjenimi semeni. Hibrid je načrtni križanec – potomec dveh znanih staršev, ki v prvi, tako imenovani F1 generaciji, daje boljše potomce. Razvoj hibridnih sort je usmerjen v tržne namene, kar pomeni velike pridelke, uniformne – izenačene plodove, trpežne za transport in skladiščenje. Vse te lastnosti narekujejo trgovske verige, ki želijo cenene plodove, lepe na pogled in trpežne na trgovski polici. Populacijske sorte, posebno avtohtone, pa odlikujejo odličen okus, odlične kulinarične lastnosti, manj pa izgled, izenačenost in količina pridelka. Tehnološki napredek pri žlahtnjenju in pridelavi nas vodi v smeri, ko na pridelavo zelenjave ne bo več vplivala narava, ampak bi že lahko govorili o industriji, kjer v umetno ustvarjenem okolju delajo solato, paradižnik, papriko, jagode itd. K temu silijo predvsem trgovski sistemi, ki imajo svoje zahteve. Seveda k temu največ pripomorejo kupci, ki večinoma kupujejo z očmi (lepo na pogled) in posegajo po cenovno čim bolj ugodnih izdelkih.

Slovenska zakonodaja ne dovoljuje uporabe gensko spremenjenih semen zelenjadnic. Tudi stališče našega podjetja podpira to zakonodajo, ker nismo zagovorniki uporabe GSO. V naši ponudbi ni gensko spremenjenih semen in tudi v bodoče bo tako.

Leta 2010 ste ustanovili gibanje za vrtnarjenje Svet, ki raste z nami. Z njim spodbujate posameznike k vrtnarjenju in dvigu samooskrbe v Sloveniji. Kakšne rezultate daje projekt in kakšno je zanimanje ljudi za lasten vrt?

Ljudje se vedno bolj zavedamo pomena pridelave lastne zelenjave, domače. Želimo imeti nadzor nad tem, kako in na kakšen način pride hrana na krožnik. Že nekaj sezon opažamo, da se za naša semena in ostalo vrtnarsko ponudbo zanimajo vedno bolj mladi, predvsem mlade družine z majhnimi otroki. Zato je vedno bolj popularno tudi urbano vrtičkanje. Za to pa ne potrebujete veliko zemlje ali celega vrta. Svoj mali vrtiček si lahko vsak posadi kar na balkonu ali okenski polici, v posodah, loncih in koritih. To je tudi tisto, kar smo želeli z gibanjem »Svet, ki raste z nami« doseči. Aktivni smo na družabnem omrežju, facebook, kjer imamo svojo stran in uporabnike sproti obveščamo o novostih, aktualni ponudbi in jim svetujemo. Imamo že skoraj 9.000 zvestih sledilcev.

Kakšne je vaše mnenje o sporazumu TTIP in kaj od njega pričakujete? Vaši zadržki?

Trgovinski sporazum, o katerem se pogajata Evropska unija in Združene države Amerike, z namenom odprave trgovinskih ovir v številnih gospodarskih sektorjih, bi olajšal trgovanje med obema celinama. Izvoz je za slovensko gospodarstvo zelo pomemben. Ključno vprašanje pri tem pa je, če bodo upoštevani evropski standardi glede kakovosti prehrane, semen in kako bo potekala regulativa na tem področju.

Kakšni so evropski trendi glede hrambe semen in odnosa do okolja?

Trendi so v urbanem vrtnarjenju, vrt v malem. Vrtnarjenje je postalo zanimiv hobi, ki zahteva tudi veliko znanja, če želimo uspešno vrtnariti in uživati. Vedno bolj je aktualno in zanimivo, da sami nekaj pridelamo in potem to z užitkom pojemo, pa naj bo to na domačem vrtu ali zadnje čase vedno bolj pogosto na balkonu.

Za hrambo semen, predvsem divjih populacij, skrbijo genske banke po vsem svetu. Genske banke imajo pri nas v Sloveniji strokovne inštitucije. Namen genskih bank je, da pravilno shranijo semena različnih populacij, jih po potrebi obnovijo in s tem ohranijo pri življenju. Vzorci so namenjeni obnovi starih sort, pridobivanju novih sort in druge raziskovalne namene. V Semenarni bi lahko rekli, da imamo vsako leto gensko banko na prostem, ko je posejanih preko 1.000 vzorcev različnih semen, na Ptuju.