| Med komunalnimi podjetji | | Jože Volfand | |
| Koroška, ki je sicer zelo podhranjena, ko gre za komunalno opremljenost in urejenost, zdaj s pomočjo evropskih sredstev intenzivno ureja vodovodno in kanalizacijsko omrežje. V sistemu ravnanja z odpadki pa načrtujejo pomembno spremembo. Njihov KOCEROD naj bi namesto komunalnih podjetij prevzel zbiranje odpadkov. Odločitev sveta koroških občin ni bila povsod sprejeta z obema rokama, a razlogi za sklep so znani. Posebej zanimiva misel mag. Gregorja Ficka, direktorja JKP Radlje, se nanaša na sledljivost odpadkov. Po njegovem bi moral biti evidentiran vsak odpadek od nastanka do reciklaže in ponovne uporabe. Ko odgovarja na vprašanja o sistemu gospodarskih javnih služb v Sloveniji, pa meni, da je ključni problem komunalnega gospodarstva poskus njegove politizacije. | |
JKP Radlje ob Dravi z razmeroma majhnim številom zaposlenih pokriva širše območje in pokriva več dejavnosti. So vode glavni izziv?
Skorajda bi lahko tako rekli. Že zaradi dejstva, da je voda vir življenja. Dejstvo je, da problematika oskrbe s pitno vodo zaradi svoje specifičnosti, povezane z zagotavljanjem visokih sanitarno-varnostnih in kakovostnih standardov, ki jih moramo zagotoviti našim uporabnikom, zahteva zelo odgovoren in strokoven pristop vseh zaposlenih delavcev, ki delajo na tem področju. Še posebej, ker je vodovodna infrastruktura na območju celotne Dravske doline dotrajana. To predstavlja še večje tveganje, da bi v sistemu prišlo do kakršnih koli nezaželenih pojavov, ki bi lahko vplivali na oporečnost ali samo kvaliteto vode ter posledično na zdravje ljudi.
Je pri odpadnih vodah podobno?
Je. Čiščenja odpadnih voda prav tako predstavlja eno od glavnih dejavnosti, s katero se ukvarja naše podjetje. Še posebej letos, ko smo v občinah Radlje ob Dravi, Muta in Vuzenica v upravljanje in vzdrževanje prevzeli dve sodobni čistilni napravi skupne kapacitete 13.000 PE ter malo manj kot 19 km novega primarnega kanalizacijskega omrežja. Gre za projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave – Zgornja Drava«, ki smo ga zgradili s pomočjo evropskih sredstev. Z infrastrukturo na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda tako nimamo več takšnih težav, kot smo jih imeli pred izvedbo tega projekta.
A pride do drugih. Občani se pritožujejo nad višino cen komunalnih storitev, še posebej pri vodi – za kanalščino in za pitno vodo. Se bo to zgodilo tudi pri vas?
Definitivno. Isto se je zgodilo s cenami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki so se prav tako povečale. Pa ne za to, ker bi to mi želeli. Metodologija za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja na področju določanja cen storitev in omrežnine je vezana na amortizacijsko stopnjo zgrajene infrastrukture. To je v začetni fazi zaradi visoke investicijske finančne vrednosti zgrajenih naprav zelo visoka. Število priključenih odjemnikov pa je v začetni fazi prenizko. Tudi stroški obratovanja in količine očiščene vode so v prvem letu še neznanka ne glede na enoletno poskusno obratovanje vseh kanalizacijskih sistemov vključno s čistilnimi napravami. Šele z intenzivnim priključevanjem novih porabnikov na sistem se bosta oba za omrežnino ključna kalkulacijska elementa začela recipročno spreminjati. To se bo seveda poznalo na ceni, ki se bo postopoma zniževala. Vsaj za omrežnino to lahko zagotovo zatrdim.
Zdaj gradite še nov vodovodni sistem.
Tako je. Isto lahko pričakujemo tudi po izgradnji novega vodovodnega omrežja. Visoka investicijska vrednost projekta bo vsaj v prvih letih obratovanja povzročila visoke amortizacijske stroške. Tudi število novo priključenih uporabnikov še ne bo takšno, kot je bilo predvideno s projektno in investicijsko dokumentacijo. Prepričan sem, da bo vsaj v prvih letih obratovanja glede na trenutno socialno sliko prebivalstva v Dravski dolini sistem oskrbe s pitno vodo potrebno v znatni meri subvencionirati s strani občin. Enako se je zgodilo pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda.
Kaj pomeni začetek evropskega projekta, ki bo rešil problem oskrbe s pitno vodo na vašem območju?
Naj povem, da je obstoječi vodovodni sistem star in dotrajan. Naše podjetje je sodelovalo pri gradnji in nato bo s celotnim novim vodovodnim sistemom tudi operativno upravljalo. Vodenje operativnega komandnega centra, iz katerega se bo sistem procesno upravljal, bo po odločitvi županov občin Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka, kjer investicija poteka, prevzelo naše podjetje. To je za nas velik strokovni izziv, velika obveznost in odgovornost.
Potem boste pili boljšo vodo, čeprav je nenavadno, da na pohorskem območju ni kakovostne vode.
Rezultati redne analize vzorcev pitne vode, ki jih skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje redno izvajamo, so na območju našega podjetja sicer v mejah predpisanih. Vendar ima pitna voda, ki prihaja iz zajetij na Kozjaku in Pohorju, zaradi specifične geomorfološke sestave obeh pogorij tudi določene pomanjkljivosti v primerjavi z vodo, ki prihaja iz povsem kamnitih kraških ali alpskih izvirov. Biološki procesi, ki potekajo v naravi, namreč zaradi humusnih plasti nad vodnimi zajetji ter goste pogozdenosti teh območij v pitni vodi občasno povzročijo specifični okus in vonj po prsti, ki ga z aditivi ne moremo povsem odstraniti. Do tega pojava prihaja predvsem zaradi procesov gnitja listja in druge vegetacije na površju predvsem v času visokih temperatur in vsebnosti vlage v zraku. Lahko tudi po velikih nalivih, ko voda s površine pronica v globlje zemeljske plasti. Čeprav je takšna voda za pitje povsem varna in neoporečna, zaradi tega s strani občanov občasno dobimo tudi kakšno pritožbo. Z novimi in obnovljenimi starimi zajetji in zbiralniki ter z novo strojno opremo bo moč te probleme tehnološko povsem odpraviti.
Dejali ste, da prevzemate z novimi naložbami nove obveznosti. Vse več je ocen, da je model, sistem gospodarskih javnih služb v Sloveniji zastarel. Tudi napovedi so, da bo zakonodaja na novo opredelila, kaj sodi in kaj ne sodi v dejavnost izvajalcev javnih dejavnosti. Kaj bi bilo treba spremeniti v odnosih med občino in komunalo, pa tudi na relacijah država – občina – komunala? Kako opredeliti in regulirati prakso, da se komunalne dejavnosti vse bolj usmerjajo v tržne dejavnosti?
Ali je zastarel, bi težko rekel. Podoben koncept izvajanja javnih gospodarskih služb imajo tudi druge evropske države, če naštejem komunalno najbolj razvite, kot so Nemčija, Švica, Avstrija ali Nizozemska. Menim, da bi se javne gospodarske službe morale v glavnem ukvarjati s tistim, kar je za prebivalce zaradi zagotavljanja okoljske trajnosti ključnega pomena. Sem spadajo predvsem odvajanje in čiščenje odpadnih vod, oskrba s pitno vodo ter ravnanje z odpadki.
A ne gre le za to. Ocene so, da so komunale preveč v rokah občinskih vodstev.
Ključni problem komunalnega gospodarstva, kot ga občasno sam vidim, je predvsem poskus njegove politizacije. To se najbolj kaže predvsem na področju kadrovske in cenovne politike. Vprašanje strokovnosti in apolitičnosti na izvršilnih funkcijah v javnih gospodarskih sistemih je v Sloveniji že dolgo časa povsem drugotnega pomena tako na ravni države kot tudi občin. Sicer ne v vseh, da ne bo pomote. Zato prihaja do vse več težav pri upravljanju posameznih, za prebivalce in njihovo kvaliteto življenja še kako pomembnih dejavnosti, kot so energetika, promet, vodarstvo, komunala, zdravstvo, pa še kaj bi se našlo. Službe, ki pokrivajo komunalne dejavnosti, bi morale biti pri sprejemanju strokovnih odločitev popolnoma neodvisne. Saj so navsezadnje tudi zakonsko odgovorne za njihovo delo. Žal po informacijah, ki jih dobim s strani nekaterih mojih kolegov, ni čisto tako. Predvsem cenovna politika, ki bi jo občine morale reševati ob tesnem sodelovanju s komunalnimi podjetji, je vse prevečkrat talec »politične korektnosti« do volivk in volivcev. Rezultat je tehnološka podhranjenost podjetij ter propadanje komunalne infrastrukture. Ni dovolj amortizacijskih sredstev za njeno normalno vzdrževanje in razvoj. To je tudi glavni razlog, da se komunalna podjetja vedno bolj ukvarjajo s tržnimi storitvami. Samo na tak način si lahko zagotovijo določena finančna sredstva, ki jih lahko vložijo v lasten razvoj kadrov in opreme. Ne znam si predstavljati, kaj bi bilo s kanalizacijsko in vodovodno infrastrukturo po celotni državi, če EU v zadnji perspektivi ne bi v njen razvoj vložila več kot milijardo EUR.
Vi imate izkušnje z delom v državni upravi in zdaj v občini. Kako je torej z državo?
Vloga države je za delo in razvoj sodobnega sistema komunalnega gospodarstva izredno pomembna. Opažam pa, da se ministrstva, ki pokrivajo posamezne segmente, bolj ali manj ograjujejo pred aktivnim sodelovanjem z občinami, še bolj pa s komunalnimi podjetji in zbornico. To se vidi predvsem pri pripravi zakonskih in podzakonskih aktov. Res je, da pride do določenih srečanj in izmenjav mnenj, vendar bolj zaradi zadostitvi pogojem o medsebojnih vsebinskih usklajevanjih kot pa dejanski želji po vnosu naših predlogov v zakonske vsebine. Zamujamo lepo priložnost, da bi zakonodajo, ki je v Sloveniji na vseh področjih izrazito »teoretično« naravnana, izboljšali z izkušnjami iz prakse. Kdo jo pozna bolje kot mi? Moram pa priznati, da sem se s tem pojavom zaprtosti in slabe odzivnosti nekaterih ministrstev srečeval tudi med mojim službovanjem na Ministrstvu za pomet in DRSC.
Vaše podjetje pokriva pet občin (Muta, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju in Vuzenica). Kaj kaže zbiranje in ločevanje odpadkov v zadnjih treh letih in kaj opažate pri odnosu občanov do ravnanja z odpadki?
Sistem zbiranja in ločevanja odpadkov je z pričetkom delovanja KOCEROD v lanskem letu dobil povsem novo, sodobnejšo dimenzijo. Koroška komunalna podjetja smo morala striktno začeti uvajati politiko ločevanja zbranih odpadkov. Seveda smo naleteli na terenu na določene težave. Občani še vedno popolnoma ne razumejo pomena ločevanja odpadkov po posameznih frakcijah. Vendar se stanje počasi izboljšuje. V lanskem letu je naše podjetje v petih občinah s skupno 14.875 prebivalci zbralo 3.789 ton komunalnih odpadkov. Od tega samo po gospodinjstvih 3.369 ton in v gospodarstvu 420 ton. To pomeni od 220 do 230 kg odpadkov na prebivalca letno. Je pa količina zbranih odpadkov že nekaj let v rahlem upadu predvsem po gospodinjstvih, kjer se zaradi zmanjševanja stroškov ljudje obnašajo bolj racionalno kot v obdobju »debelih krav«. Marsikateri gospodinjski odpadek, ki bi v preteklosti končal v zabojniku, se danes reciklira ali konča v kompostniku. Prav tako pa je res, da več osveščamo in obveščamo.
Kako boste v občinah realizirali umestitev malih komunalnih čistilnih naprav in opustitev greznic? Za kakšen obseg greznic gre na vašem območju?
Na gradnjo malih komunalnih čistilnih naprav smo bili že v lanskem letu dobro pripravljeni. Občani so se začeli zavedati, da bo potrebno domače greznice urediti oziroma jih zamenjati s sodobnejšimi MKČN. A veliko povpraševanje po vgradnji novih naprav je uplahnilo takoj, ko je država rok za zamenjavo starih greznic z MKČN z novo uredbo podaljšala za deset let. Zbornica komunalnega gospodarstva in komunalna podjetja smo strokovne službe na Ministrstvu za okolje opozarjali, da naj roka za zamenjavo tako drastično ne podaljšujejo. S to potezo namreč nismo naredili nič drugega kot to, da smo reševanje problema časovno prestavili. To je eden od praktičnih primerov, kako država ne posluša prakso in stroke.
Število obstoječih pretočnih in nepretočnih greznic je v petih občinah dokaj veliko. Evidentiranih pretočnih greznic imamo 93, nepretočnih pa kar 2.391. Zaradi zagotavljanja njihovega normalnega delovanja imamo enkrat letno organiziran odvoz grezničnih gošč, ki jih predelujemo na novih čistilnih napravah v Radljah in na Muti. Želimo si samo to, da bi ljudje glede na velik obseg teh greznic k njihovi zamenjavi z MKČN pristopili prej kot v desetih letih.
Kateri predlogi in naloge iz Programa ravnanja z odpadki in Programa preprečevanja odpadkov, ki ga je pripravil MOP, bodo zahtevali spremembe v občinah in kaj bi morali storiti prednostno na ravni države? V ospredju so ukrepi za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov. Kaj boste spremenili v ravnanju s komunalnimi odpadki, saj naj bi se delež prevzetih mešanih komunalnih odpadkov do leta 2020 zmanjšal na 29 %. Kako kaže pri vas?
Komunalna podjetja bomo morala ali posamezno ali pa v medsebojnem sodelovanju poiskati tehnološke možnosti predelave in reciklaže tistih odpadnih materialov, ki bodo tako za podjetje kot za uporabnike predstavljala dodano vrednost. Velike možnosti so predvsem pri predelavi in ponovni uporabi bioloških ter grezničnih odpadkov, pa tudi posameznih materialov, kot so papir, steklo, plastične mase, les, seveda na način, ki bo zagotavljal pozitivno ekonomiko.
Država bo morala predvsem dopolniti zakonodajo, da bo podpirala izvajanje obeh operativnih programov in ne postavljala birokratskih ovir. Tukaj mislim predvsem na izdajo posameznih dovoljenj in soglasij za izvajanje določenih dejavnosti, ki sedaj niso regulatorno pokrita. Občine kot lastnice komunalnih podjetij pa jim bodo morale omogočiti vlaganje v tehnološko opremo in kadre, drugače bo cilje zelo težko doseči.
Kako zagotavljate najučinkovitejšo infrastrukturo za ravnanje s komunalnimi odpadki?
Pri nas se trenutno ukvarjamo predvsem z zbiranjem odpadkov. Sistem zbiranja odpadkov smo maksimalno strukturirali po posameznih vrstah. Od suhih do mokrih mešanih odpadkov, bioloških odpadkov in zelenega odreza, strukturnih odpadkov, kot so odpadna elektronika, papir, steklo, kovine, pločevinke, plastika, tekstil, guma, gospodinjski aparati, gradbeni odpadki, nevarni odpadki, kot so zdravila, mineralna olja, salonit itd. V strukturi odpadnega materiala se trenutno nahaja 24 različnih identifikacijskih vrst, za katere se vodi natančna evidenca glede pobranih količin in tudi njihovih odjemnikov.
Kot kažejo podatki, se bodo znašli Centri za ravnanje z odpadki v težavah, saj se zaradi učinkovitega ločenega zbiranja odpadkov na trgu zmanjšujejo količine odpadkov. Kako boste to urejali v Kocerodu?
Ti centri so bili zgrajeni dolgoročno. Torej za večdesetletna časovna obdobja njihovega obratovanja. Trenutno so njihove kapacitete vsaj v nekaterih primerih res predimenzionirane. Postavlja pa se seveda vprašanje, v katero smer bo šel nadaljnji tehnološki razvoj ravnanja z odpadki. Ne mislim le na količine, ki se res manjšajo, ampak predvsem za predelavo. Moto države, občin in komunalnih podjetij, pa tudi ljudi bi moral biti, da noben odpadek ne more končati kot neevidentiran nekje v naravi. V okviru zbirnih centrov bi morali zagotoviti sledljivost odpadka od njegovega nastanka do razgradnje oziroma reciklaže in ponovne uporabe. V nasprotnem primeru bodo parametri, na podlagi katerih je Slovenija pridobila evropska sredstva za njihovo izgradnjo, težko dosegljivi. V posameznih primerih lahko to pomeni tudi vračanje teh sredstev. Učinkovit sistem zbiranja odpadkov lahko dosežemo samo z dovolj velikim številom zbirnih mest, učinkovito logistiko zbiranja, s čvrsto povezanostjo centrov za ravnanje z odpadki s komunalnimi podjetji, ugodno cenovno politiko in z učinkovitim nadzorom, ki se v primeru nespoštovanja postavljenih pravil lahko sankcionira. A dodajam še, kar je skoraj najpomembnejše. Zavest občank in občanov, da so odpadki surovina in so dragocen vir za gospodarstvo.
Razmišljate tako na Koroškem?
Svet koroških občin je že pred leti sprejel odločitev, da bo zaradi večje učinkovitosti in racionalnosti sistem zbiranja odpadkov s koroških komunalnih podjetij postopoma prešel na KOCEROD. To pomeni, da bi logistika zbiranja potekala z enega mesta. Tudi to predstavlja ukrep, ki bi zbiranje odpadkov optimiziral. Čeprav so glede te odločitve sveta na Koroškem strokovna in politična mnenja še vedno zelo različna, se mi osebno zdi sklep s strokovnega vidika povsem logičen. Podpiram ga ne glede na dejstvo, da bi s tem v podjetju izgubili eno od dejavnosti javne gospodarske službe, ki jo izvajamo.
Kako so se pri občanih uveljavili e-računi?
Ne najbolje. Se pa število njihovih uporabnikov počasi dviguje. Trenutno v okviru 6.600 izdanih mesečnih računov fizičnim in pravnim osebam izdamo okrog 5 % e-računov, kar je malo. Verjamem pa, da se bo trend do konca leta približal 10 %. Vedeti moramo, da v občinah, za katere skrbimo, živi veliko starejših prebivalcev, ki dela z računalnikom niso vešči. Tudi pokritost s širokopasovnim internetom v nekaterih hribovitih področjih ni najboljša.
Kako poslujete v tem letu in kolikšen delež ustvarite s tržnimi dejavnostmi?
Poslujemo v skladu s poslovnim načrtom oziroma malenkost celo nad njim. Delež tržnih dejavnosti v našem podjetju znaša okrog 25 % od celotne realizacije. Želimo ga povečati, tako da bi predstavljal dobro tretjino vseh realiziranih prihodkov. Glede na to, da na našem območju Dravske doline v okviru še enega evropskega projekta poteka gradnja novega vodovodnega omrežja, pri katerem bomo pri izvajanju posameznih del sodelovali, verjamem, da nam bo to uspelo.
Čeprav ste razmeroma kratek čas na čelu radeljske komunale, zagotovo lahko ocenite, kako se spreminja, če se, občutljivost občanov za okolje in za zeleno urejanje urbanih naselij? S čim ste zadovoljni in kaj pogrešate?
Občutljivost ljudi je vedno večja. Pogrešam edino zavest, da smo tudi sami kot prebivalci soodgovorni za urejeno okolje. To ni odvisno samo od komunalnih delavcev, ki kljub velikemu trudu vsega pač ne morejo postoriti. Vesel sem, da nam je konec junija uspelo pridobiti certifikat okoljskega standarda ISO 14001:2004. Začeli smo torej pri sebi.
