Zeleno leto Ljubljane |
 
Dan po slovenskem kulturnem prazniku je Ljubljana v Bruslju uradno prevzela naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. Čez mesec dni, 10. marca, pa bo uradna otvoritvena slovesnost, čeprav zelena Ljubljana ne miruje že od prvih dni januarja. Takrat se je začelo leto dogodkov v soju premišljenega slogana LJUBLJANA. Zelena zate. Prižgali so zeleno luč, izobesili zastavo Zelene prestolnice in odprli Info točko. Ljubljansko, torej tudi slovensko zeleno leto, je razdeljeno na tematske mesece. Vsak mesec bo razkril, kako je znala Ljubljana misliti in delati razvojno z zelenimi programi. Od odpadkov do trajnostne mobilnosti. In ni čudno, da so tudi četrtne skupnosti ambasadorke zelene prestolnice. Nekatere nosilce zelenega leta, od včeraj in za jutri, smo povprašali po rezultatih in načrtih. Zelo zanimiva pa so mnenja nekaterih znanih Slovencev.
 

pdf small 17 Članek v pdf obliki.


Projekt Zelene prestolnice

Odgovori podžupanje Tjaše Ficko:

Pregled doseženih okoljskih rezultatov, s katerimi ste se podali v evropsko tekmo za zeleno prestolnico, je obsežen. A če upoštevate kakovost življenja v Ljubljani in glavne poudarke v trajnostnem razvoju Mestne občine, kaj bi posebej izpostavili in kaj je najbolj prepričalo tiste, ki so vam podelili ta prestižni naslov?

Naslov Zelena prestolnica Evrope 2016 je potrditev za uspešno preteklo delo, saj je strokovna komisija ugotovila, da je Ljubljana mesto, ki je na področju trajnostnega razvoja v najkrajšem času naredilo največ sprememb v pravo smer. Dejali so še, da uspešno ohranjamo ključne naravne prednosti Ljubljane, kot so intenzivno zelen karakter mesta, vsem dostopna kakovostna pitna voda in biotsko raznovrstna flora in favna, ob tem pa aktivno spreminjamo področja, ki jih prej nismo mogli vzpostaviti kot trajnostna.

Seveda nagrada pomeni tudi veliko odgovornost in pričakovanja za naprej. V t.i. veliki mestni družini bomo zato tudi letos aktivno sledili trajnostno zasnovani razvojni viziji Ljubljana 2025 in izvajali projekte za dodaten dvig kakovosti življenja v mestu. Prepričana sem, da nam izzivov ne bo zmanjkalo, saj nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje.

Zeleno leto ste razdelili po mesecih na tematske mesece. Ali je naključje, da ste prvi mesec namenili pametnemu ravnanju z odpadki in zadnjemu v letu eko inovacijam, zelenim delovnim mestom ter trajnostnemu lokalnemu upravljanju? Ali tematski meseci pomenijo, da že oblikujete nov trajnostni program Zelene prestolnice Evrope in nadaljujete zeleno rast Ljubljane? Cilji?

Celoletni program zelenega leta smo zastavili tako, da je vsak mesec posvečen določeni trajnostni temi, pri čemer smo bili pozorni na že utečene aktivnosti in dogodke, ki jih v Mestni občini Ljubljana obeležujemo že vrsto let. Tako je na primer marec posvečen vodi, saj v tem mesecu obeležujemo svetovni dan vode, septembra, ko že tradicionalno pripravljamo Evropski teden mobilnosti, bo v ospredju trajnostna mobilnost in skrb za kakovost zraka.

Pred nami je dinamično leto, ko bomo skušali v dogajanje pritegniti čim več različnih deležnikov. Zelena ekipa pod vodstvom sodelavke Nataše Jazbinšek Seršen je zasnovala raznolik celoletni program in prepričana sem, da bo prav vsakdo lahko našel vsebine, ki ga bodo pritegnile in s pomočjo katerih bo ugotovil, da lahko tudi sam, z na videz majhnimi koraki, pomembno prispeva k zeleni prihodnosti mesta.

Okoljski cilji zelene Ljubljane so na nekaterih ključnih področjih zelo povezani z zelenim poslovanjem gospodarskih družb. Kako ste in boste podjetja vključevali v izvedbo nalog v okviru zelenega leta Ljubljane?

Kot rečeno, snujemo celoletni program v sodelovanju z različnimi skupinami deležnikov, od javnih podjetij in zavodov do nevladnih in drugih organizacij. Tudi četrtne skupnosti bodo med našimi vidnejšimi ambasadorji. Kljub mnogim že dogovorjenim aktivnostim in bogati časovnici (več informacij na www.zelenaljubljana.si) skozi celo leto, se bo za dobro zeleno zgodbo tistih, ki v svojem načinu delovanja sledijo trajnostnim načelom, zmeraj našel dodaten prostor. Leto Zelene prestolnice Evrope predstavlja lepo priložnost za promocijo dobrih projektov in tudi za nove poslovne ideje. Upam, da jih bomo vsi skupaj znali čim več uresničiti.

Odpadki

• V programu ste navedli, da je Ljubljana v letu 2014 dosegla 63 % snovne izrabe. Kako ste to dosegli, s katerimi ukrepi in spodbudami?

• Odločili ste se za strategijo Zero Waste, hkrati pa je Ljubljana zgradila sodobni Regijski center za ravnanje z odpadki z zmogljivostmi, ki na trgu že zdaj povzročajo konkurenčni boj za odpadke, ki jih v nekaterih centrih primanjkuje? Kakšna bo pot do Zero Waste občine in do občine reciklaže?

• Kakšne rezultate so pokazale vaše organizirane akcije za manj zavržene hrane in kje je bil najboljši odziv?

Enkratno je stvari uporabljati večkratno

Odgovarja Janko Kramžar, direktor JP Snaga:

Ljubljana je v letu 2015 dosegla 65 odstotkov snovne izrabe. V desetih letih ločenega zbiranja odpadkov je količina ločeno zbranih frakcij zrasla s 16 na 145 kilogramov na prebivalca. Takšen uspeh pri doseganju ločeno zbranih odpadkov, Ljubljana se med EU prestolnicami uvršča v sam vrh, smo dosegli zaradi infrastrukture (ločeno zbiranje pred uporabnikovimi vrati) na eni in zaradi komuniciranja ter spodbud na drugi strani.

Snaga je konec leta 2014 vsem svojim uporabnikom izdala dobropis v višini decembrskega računa za ravnanje z odpadki. S tem smo pokazali, da se ločeno zbiranje odpadkov izplača, in naše uporabnike še dodatno spodbudili k odgovornemu ravnanju. Tudi za leto 2015 smo pripravili (delni) količinski poračun za svoje uporabnike in jim v povprečju vrnili 60 % decembrske položnice.

Prednostne usmeritve ravnanja z odpadki Snaga komunicira prek družbeno odgovornih pobud Dvigni glas proti zavrženi hrani in Enkratno je stvari uporabljati večkratno, na osnovi katere je pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva nastala pobuda Skupaj za boljšo družbo.

V okviru družbeno odgovorne pobude Dvigni glas proti zavrženi hrani smo začeli z aktivnostmi na področju neposrednega komuniciranja z občani o zmanjševanju količin zavržene hrane. Na dogodkih v ljubljanskih četrtnih skupnostih, v ljubljanskih parkih in na tržnicah smo s pomočjo dveh kratkih video posnetkov (Kanta blues in Hladilnik) in infografike Kako urediti hladilnik, da živila v njem zdržijo dlje časa, občane opozarjali na napačen odnos do hrane, Snagini zaposleni pa smo k bolj premišljenemu ravnanju s hrano občane spodbujali tudi z brezplačnimi posodicami za shranjevanje živil. Nedavno opravljena javnomnenjska raziskava je pokazala, da velika večina Snaginih uporabnikov meni, da je Snaga družbeno odgovorno podjetje. To potrjujejo tudi nedavno pridobljeni certifikati in nagrade, med katerimi so najpomembnejši standard ISO 14001, certifikat “LGBT prijazno” in Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS 2015. Standard ISO 14001 je eno od najpomembnejših orodij, ki ga kot odgovor na izzive, ki jih njihove dejavnosti predstavljajo za okolje, uporabljajo organizacije po vsem svetu. Pridobitev standarda potrjuje, da Snaga izpolnjuje zakonske zahteve, skrbi za učinkovito izkoriščanje virov in aktivno preprečuje onesnaževanja okolja.

Posebno pozornost v Snagi posvečamo tudi delu z mladimi. V šolskem letu 2014/2015 je Snago obiskalo prek dva tisoč petsto vrtčevskih otrok, šolarjev, dijakov in študentov, za katere smo pripravili poseben interaktivni program, osredinjen na ponovno uporabo, preprečevanje nastajanja odpadkov in zmanjševanje zavržene hrane. Otroke k trajnostnemu odnosu do stvari in premišljenemu nakupovanju usmerjamo tudi v Hiški ponovne uporabe (Minicity Ljubljana), kjer prek igral v ponovni uporabi (reuse), kreativne igre in DIY delavnic spreminjamo vrednote in navade otrok.

Z začetkom delovanja ljubljanskega regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana) smo začeli še učinkovitejše uresničevati zavezo k Zero Waste družbi, v katero trdno verjamemo. Zavezo, ki je skupna vsem mestom, regijam in članicam EU: trajnostno gospodariti z naravnimi viri in prispevati k prehodu v krožno gospodarstvo.

Lokalna samooskrba

•  Kakšno stopnjo lokalne samooskrbe in prehranske varnosti ste dosegli in katere deležnike ste povezali? S katerimi ukrepi spodbujate samooskrbo in na katerih območjih Ljubljane lahko razvijate proizvodnjo hrane? Kaj bo dal javni sadovnjak in kaj Čebelja pot?

Med drugim razvijamo urbano kmetijstvo

Odgovarja Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MU MOL:

Podeželski prostor v Mestni občini Ljubljana predstavlja več kot 2/3 njenega celotnega območja (po podatkih zemljiškega katastra za leto 2012 MOL meri 27.499 ha, od tega je 10.906 ha kmetijskih površin in 10.657 ha gozdnih površin). Mestu zagotavlja oskrbo s kakovostno hrano lokalnega porekla. Vse bolj postajajo pomembne sekundarne funkcije tega prostora, kot sta gospodarno ravnanje z naravnimi viri (tla in vode) ter ohranjanje skozi stoletja oblikovane kulturne krajine. V projektu FOODMETRES (http://www.foodmeters.eu/) je bil preverjen samooskrbni potencial MOL, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je ta do največ 50 %. Pri tem je bilo tudi ugotovljeno, da je z vidika mestnih kratkih oskrbovalnih verig in če pri tem ocenjujemo tudi njihov vpliv na trajnostni razvoj, najprimernejša neposredna prodaja na kmetiji. Temu v MOL posvečamo posebno pozornost. Z različnimi aktivnostmi in neposrednimi spodbudami spodbujamo prodajo na kmetijah in na različnih tržnih prostorih od tržnic (v MOL imamo šest tržnic) do drugih tržnih mest po četrtnih skupnostih. Nekatere četrtne skupnosti so pri tem zelo aktivne, npr. četrtna skupnost Posavje s svojo Potjo dobrot (http://www.csposavje.si/?q=node/205). Na vzhodnem hribovitem delu MOL ponudnike povezuje Sadna cesta med Javorom in Jančami (http://sadnacesta.si/). Zavod Turizem Ljubljana v sodelovanju z Odsekom za razvoj podeželja MOL, s Tovarno trajnostnega turizma GoodPlace in zadrugo Jarina izvaja projekt Zelene nabavne verige, s katerim želi hotelirjem in restavracijam v osrednji Sloveniji ponuditi možnost preproste, organizirane nabave lokalno. Kadar to ni mogoče, pa regionalno oziroma nacionalno pridelanih živil po ugodnih cenah. V pilotno izvedbo, ki bo potekala vse do marca tega leta, so vključeni Hotel Park, Hostel Celica in Terme Snovik.

Razvoj podeželja v MOL sledi ciljem Strategije razvoja podeželja Mestne občine Ljubljana v programskem obdobju 2014-2020. Med drugim razvijamo tudi urbano kmetijstvo. Posebno pozornost posvečamo razvoju vrtičkarstva. K 323 že urejenim vrtičkom bomo v letošnjem letu dodali še 442 vrtičkov na Rakovi jelši in 50 na Viču.

Tako javni sadovnjak kot Čebelja pot imata poudarjeno psiho-socialno funkcijo, s še posebej izraženim izobraževalnim elementom. Javni sadovnjak bo tekom rasti poligon za spoznavanje sadnih dreves, za učenje na področju rezi, vzgoje in nege sadnega drevja ter prostor za druženje, spoznavanje in osveščanje.

Čebelja pot (http://www.ljubljana.si/si/zeleni-prag-ljubljane/ponudba/cebelja-pot/) je zasnovana kot dve povezani celoti. Prvo, širšo celoto predstavlja podeželski prostor Mestne občine Ljubljana s čebelarji, ponudniki medu in čebeljih pridelkov. Druga pa povezuje različne inštitucije in vsebine, ki so tako ali drugače povezane s čebelarjenjem v urbanem jedru, tudi z vidika narave in kulture. Sama zasnova Čebelje poti tako omogoča razvoj pedagoških in turističnih vsebin, interpretacijo dediščine, z vsem tem pa se dviga stopnja ozaveščenosti meščanov o pomenu čebel. Gre za odličen primer interdisciplinarnega pristopa k vsebini in povezovanje kulture, izobraževanja in kmetijstva.

Energetska učinkovitost

•  Energetska učinkovitost je med strateškimi usmeritvami v državi, kakor jih določa Energetski zakon in kakor jih naj bi opredelil Energetski koncept. Kje ste bili najbolj uspešni in kako poteka energetska sanacija stavb?

Za energetsko sanacijo tudi sredstva iz kohezije

Odgovarja Alenka Loose, energetska upravljavka MOL:

Energetska učinkovitost je cilj vsakega posameznika in toliko bolj javnega sektorja, saj gre za zmanjšanje porabe in s tem za prihranke. MOL je do sedaj izkoristila vse razpoložljive subvencije za energetsko prenovo stavb, predvsem šol in vrtcev. Prav tako smo v okviru projekta dokončanja prenove glavne stavbe ZDL Enote Bežigrad za izvedbo energetske sanacije pridobili več kot 180.000 EUR iz Kohezijskega sklada.

Sanacij smo se lotili tudi s pristopom energetskega pogodbeništva, kjer se sanacija investitorju poplača iz prihrankov. Trenutno je na portalu javnih naročil objavljen razpis za energetsko sanacijo več kot 100 objektov MOL.

•  Kakšne cilje poudarja energetski načrt Ljubljane in kateri sistem ogrevanja je najučinkovitejši z vidika manjše porabe energije. Kakšno je vaše stališče do ogrevanja stanovanj s toplotnimi črpalkami, ki so učinkovite in okolju prijazne?

SPTE in daljinsko ogrevanje za prihranek primarne energije

Odgovarja Samo Lozej, direktor JP Energetika Ljubljana:

Z vidika manjše porabe težko govorimo o sistemih, ker je veliko odvisno od uporabnikov in vzdrževanja sistemov. Ob slabem vzdrževanju noben sistem ni energetsko učinkovit. Najučinkovitejši ukrep za manjšo porabo energije je gradnja pasivnih ali skoraj-nič energijskih objektov. Prioritete in s tem stališče do toplotnih črpalk so podani v Lokalnem energetskem konceptu, podpiramo jih na območjih, kjer daljinski sistemi niso na voljo.

Vezano na toplotne črpalke velja najprej izpostaviti, da je struktura proizvodnje električne energije po gorivih v Sloveniji približno tretjinska: 1/3 predstavljajo fosilna goriva, 1/3 nuklearka, 1/3 obnovljivi viri – predvsem hidroelektrarne, zato promocija toplotnih črpalk kot okolju povsem prijazne rešitve ni najbolj ustrezna. Pri velikem obsegu uporabe toplotnih črpalk je tako treba imeti v uvidu tudi potrebo po električni energiji – tudi za pogon toplotnih črpalk bi jo moral namreč nekdo proizvesti. Če bi bila energija proizvedena samo iz OVE, bi bilo potrebno pogledati še vidik shranjevanja energije, saj je značilnost OVE ta, da energija ni stalno na voljo.

Kljub temu toplotne črpalke predstavljajo primerno energetsko in okoljsko rešitev, ki jo tudi v Energetiki Ljubljana podpiramo, a na območjih, kjer infrastrukturni sistem daljinske oskrbe s toploto oz. zemeljskim plinom ni dostopen oz. ni načrtovan. Poleg že opisanih prednosti daljinskih energetskih sistemov, kot jih ima Ljubljana, velja izpostaviti Direktivo o energetski učinkovitosti, ki spodbuja visoko učinkovito soproizvodnjo (SPTE) in daljinsko ogrevanje. V EU namreč velja Direktiva o energetski učinkovitosti 2012/27/EU, ki v svojem bistvu prav zaradi prihrankov primarnih energentov na več mestih omenja prav SPTE in daljinsko ogrevanje kot potencialni tehnologiji za prihranek primarne energije. To dejansko velja tudi za Energetiko Ljubljana, saj se približno 95 % vse toplote za daljinsko ogrevanje proizvede v visoko učinkoviti SPTE, ki kot gorivo uporablja delno tudi OVE – lesne sekance. Daljinski sistemi ogrevanja hkrati omogočajo tudi prehod na nove, čistejše proizvodne tehnologije, ko so razpoložljive, v najkrajšem času in ekonomsko najučinkoviteje. Lažje je namreč zamenjati gorivo v enem velikem obratu SPTE (ali celo obrat sam) kot pri nekaj tisoč končnih odjemalcih.

Trajnostna mobilnost

•  MOL je prejela bronasto priznanje Access City Award 2015. Zakaj?

V zadnjih letih več skrbi za osebe z okvaro vida in sluha

Odgovarja Tilka Klančar, vodja Oddelka za zdravje in socialno varstvo MU MOL:

Priznanje Access City Award 2015 nas postavlja na sam vrh evropskih mest na področju dostopnosti grajenega okolja, javnih prevozov, informacij ter raznovrstnih storitev in programov osebam z oviranostmi. Na natečaju Access City Award 2015, ki ga razpisuje Evropska komisija, je sodelovalo več kot 60 evropskih mest.

Bronasto priznanje Access City Award 2015 ni edino, ki ga je Ljubljana prejela na področju povečanja dostopnosti v mestu. Poleg naziva Zelena prestolnica Evrope 2016, ki vključuje ukrepe za vse skupine, smo tudi prejemniki nagrade za Evropski teden mobilnosti, ki jo je edino Ljubljana za dosežke na tem področju dobila kar dvakrat (vedno vključujemo tudi dejavnosti za osebe z oviranostmi), nagrade Eurocities Award 2013 (ukrepa Prevoz na klic in portal Varno v šolo) in nagrade Eurocities 2013 v kategoriji »pametno bivanje« za zagotavljanje varnih in enakopravnih možnosti v prometu za otroke in osebe z oviranostmi.

V zadnjih letih smo se v večji meri posvetili prilagoditvam za osebe z okvaro vida in za osebe z okvaro sluha. Ključne med njimi so: naročilo in postavitev tipne makete Ljubljanskega gradu z napisi v brajici na grajskem dvorišču (september 2013), nadaljevanje nameščanja talnih taktilnih oznak v skladu s celovitim načrtom talnega taktilnega vodilnega sistema v Ljubljani, uvedba usposabljanj za uporabo znakovnega jezika v mestnih javnih zavodih s področja zdravstva in socialnega varstva in prilagojeno podajanje vsebin v kulturnih ustanovah (npr. uvedba cikla bralnih uprizoritev z naslovom »Velike drame sveta« v Mestnem gledališču ljubljanskem, zvočni vodnik po stalni razstavi »Obrazi Ljubljane« v Mestnem muzeju Ljubljana, multimedijski vodnik s prikazom vsebin v slovenskem znakovnem jeziku po rimski Emoni …).

•  Kaj ste v mestu storili za pešce in kolesarje in kaj za trajnostni mestni prevoz?

Občani zadovoljni s kakovostjo mestnega prometa

Odgovarja David Polutnik, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MU MOL:

Cilj Prometne politike MOL (2012) je med drugim spremeniti potovalne navade in izboljšati porazdelitev mobilnosti na način, da bo tretjina poti opravljenih z javnim prevozom, tretjina s kolesom in peš ter tretjina z osebnim vozilom, kot tudi sami ugotavljate. Ponosni smo, da so naša prizadevanja prepoznana in priznana tudi izven naših meja, v evropskem merilu, kar potrjujejo tudi prejete nagrade, med njimi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016 in prva nagrada za Evropski teden mobilnosti, ki jo je edino Ljubljana za dosežke na tem področju prejela kar dvakrat; tretja nagrada za dostopnost Access City Award 2015 ter nagrada Eurocities Award 2013 (ukrepa Prevoz na klic in portal Varno v šolo) in prejetje številnih drugih nagrad, povezanih z izboljšanjem kakovosti življenja v Ljubljani. Več o nagradah na http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-nosilka-priznanj/.

Eden vidnejših in ključnih ukrepov prometne politike za vzpostavitev kakovostnega javnega prostora v središču mesta je tudi preureditev dela glavne prometnice, Slovenske ceste, v pešcem, kolesarjem in uporabnikom mestnih avtobusov bolj prijazno območje, s čimer ste seznanjeni, glede na to, da temo redno spremljate. Pri tem naj izpostavimo, da so se po uvedbi spremenjenega prometnega režima na tem območju koncentracije črnega ogljika znižale za kar 70 %, medtem ko se koncentracije na okoliških cestah niso povišale.

Nov prometni režim na Slovenski cesti je od septembra 2013, ko smo ga vzpostavili, vplival na povečanje števila potnikov LPP in hitrejše potovanje z avtobusi predvsem na linijah, ki vozijo po Celovški in Dunajski cesti, kjer smo uvedli rumene pasove za javni prevoz. Potovalni čas avtobusov na linijah, ki potekajo po omenjenih vpadnicah, se je po uvedbi rumenih pasov na teh območjih izboljšal za od 3 do 5 minut, povprečne hitrosti avtobusov pa so se povečale s 14 km/h na 18 km/h, avtobusi pa so tudi zanesljivejši pri prihodih po voznem redu, saj imajo prost koridor.

S spreminjanjem prometnih režimov želimo spodbuditi ljudi, da se namesto z avtomobili po mestu premikajo z mestnimi avtobusi, s kolesom in peš. S številnimi ukrepi smo tako v splošnem izboljšali prevoz z mestnimi avtobusi LPP, na primer kupili 36 novih mestnih avtobusov na metan LPP, kar zajema 17 % celotnega voznega parka (naročenih je še 30 novih metanbusov, ki ga dopolnjujejo še drugi tehnološko napredni avtobusi, uvedli enotno mestno kartico Urbana, podaljšali primestne linije, uvedli rumene pasove za avtobuse na nekaterih mestnih vpadnicah, postavili prikazovalnike napovedi avtobusov, vzpostavili pet parkirišč po sistemu P+R (nazadnje razširili P+R Dolgi most http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/98682/detail.html in odprli novega na Barju http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/98872/detail.html, katerih zasedenost z dnevi narašča) … To so le nekateri od številnih razlogov, zaradi katerih je po raziskavi Eurobarometra konec leta 2012 kar 78 % Ljubljančanov izrazilo zadovoljstvo s kakovostjo javnega prevoza v mestu. Število uporabnikov mestnega potniškega prometa se vsako leto povečuje. Med letoma 2010 in 2014 se je povečalo za 18,5 %. Tudi na medkrajevnih in integriranih linijah je zabeleženih več potovanj, in sicer za 34 % med letoma 2013 in 2014, prav tako je LPP v letu 2015 zabeležil ponovno rast potovanj. Optimizacija linij Javnega podjetja Ljubljanski potniški promet (LPP) kaže na to, da se mesto uspešno odziva na želje občanov. Tako so z zadnjo spremembo, ki so jo uvedli na eni od mestnih linij leta 2014, v kratkem obdobju šestih mesecev dosegli celo 467 % porast potovanj.

Delež poti, opravljenih s kolesom, je od leta 2009, ko smo beležili 10 %, po raziskavi iz projekta CIVITAS Elan zrasel na skoraj 13 %. K temu je poleg številnih infrastrukturnih izboljšav (več v Kolesarskem letopisu MOL 2012–2013 na http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/89133/detail.html) gotovo prispeval tudi izredno priljubljen sistem izposoje koles Bicikelj, ki trenutno po mestu vključuje 36 postaj in 360 koles in s katerim je bilo do konca decembra 2015 opravljenih skoraj 3,2 milijona voženj.

Ljubljana se je zaradi izboljšav na področju kolesarjenja prvič uvrstila tudi na lestvico 20 kolesarjem prijaznih mest na svetu in zasedla visoko 13. mesto. Več na http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/96834/detail.html.

Hojo spodbujamo predvsem z omejitvijo motornega prometa na javnih površinah in s prenovami javnega prostora, ki je po preureditvi prednostno namenjen pešcem in njihovemu kakovostnemu preživljanju časa ter številnim prireditvam. Med pomembnejše spremembe v zadnjem desetletju gotovo spada prav ta ekološka cona v središču mesta, ki je leta 2007 nastala z zaprtjem starega mestnega jedra za ves motorni promet (razen za dostavo med 6. in 10. uro). Površine za pešce smo od leta 2007 povečali za kar 620 % in obsegajo okoli 100.000 m2.

Več o prometu na http://www.zelenaljubljana.si/zelena-dejstva/kategorija/promet in http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/promet-infrastruktura/.

•  Kako bo spremenjen prometni režim na Slovenski cesti vplival na zrak v Ljubljani?

Nova Slovenska cesta za boljši zrak

Odgovarja Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MU MOL:

Eden vidnejših in ključnih ukrepov prometne politike za vzpostavitev kakovostnega javnega prostora v središču mesta je tudi preureditev dela glavne prometnice, Slovenske ceste, v pešcem, kolesarjem in uporabnikom mestnih avtobusov bolj prijazno območje. Pri tem naj izpostavimo, da so se po uvedbi spremenjenega prometnega režima na tem območju koncentracije črnega ogljika znižale za kar 70 %, medtem ko se koncentracije na okoliških cestah niso povišale. Rezultat je podrobneje opisan v novejšem strokovnem članku v reviji Atmospheric Environment, Vol. 114, August 2015, Pages 19–31 in dostopen na:

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S135223101530100X.

•  Kdaj bo Ljubljana dihala boljši zrak?

Vreme močno vpliva na onesnaženost zraka

Odgovarja Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MU MOL:

V Ljubljani se kakovost zraka izboljšuje. Od onesnaževal, ki jih spremljamo z meritvami (SO2, NO2, benzen, delci), beležimo le presežene vrednosti onesnaženosti z delci na merilni postaji Ljubljana Center, kjer spremljamo vpliv prometa. Koncentracije na merilni postaji Bežigrad, ki je najbolj reprezentativno mesto za ugotavljanje kakovosti zraka v Ljubljani, že nekaj let ne presegajo dovoljenih vrednosti, prav tako v preteklem letu prvič od pričetka meritev na merilni postaji Ljubljana Center nismo presegli letne dovoljene vrednosti delcev. V letu 2014 smo izmerili najnižje vrednosti onesnaženja. Tudi v letu 2015 so bile razmere glede onesnaženja zraka do konca meseca oktobra ugodne. Zaradi izrednih vremenskih razmer v novembru in decembru (kar je bilo značilno tudi za ostala evropska mesta) pa je onesnaženje višje kot leto poprej. Kljub temu v letnem povprečju na merilni postaji Ljubljana-Center ne presegamo letne dovoljene vrednosti 40 µg/m3


Lepo je biti meščan Ljubljane

Zelena prestolnica Evrope je pobuda Evropske komisije. Do sedaj so nagrado prejeli Stockholm (Švedska), Hamburg (Nemčija), Vitoria-Gasteiz (Španija), Nantes (Francija), Kopenhagen (Danska), Bristol (Velika Britanija) in Ljubljana (Slovenija). Cilj te pobude je izreči priznanje in nagraditi lokalna prizadevanja za izboljšanje kakovosti življenja v mestih, njihovega gospodarstva, predvsem pa povečati aktivnosti za izboljšanje kvalitete zraka, voda, gospodarjenja z odpadki in vzpostaviti tesno sodelovanje med prebivalci in upravljavci mest. Priznanje Ljubljani je dokaz, da je bilo to sožitje in sodelovanje v tem delu Evrope vzpostavljeno in želimo si lahko, da bi se v naslednjih letih še poglobilo.

Poleg priznanja Ljubljani zeleni prestolnici Evrope pa je pomembno omeniti tudi nagrado »Turizem za jutri 2015/Tourism for Tomorrow 2015«, ki jo je Ljubljana prejela v kategoriji turističnih destinacij in jo podeljuje svetovna organizacija World & Tourism Council WTTC. Ljubljana se je uvrstila tudi na seznam najbolj trajnostnih turističnih destinacij na svetu, tako imenovani »Global Top 100 Sustainable Destinations 2014/Top 100 trajnostnih destinacij 2014«. Vse to je dokaz, da je bil v preteklosti razvoj Ljubljane skrbno načrtovan in da je mesto resnično postalo zeleno za ljudi. Naj omenim nekaj najbolj izrazitih sprememb. V strogem središču Ljubljane se je velik del prometa umaknil in dal prednost pešcem in kolesarjem, čeprav se še vsi niso navadili na ta nov način sožitja med ljudmi, avtobusi in taksiji. Če pogledamo malo širše, je potrebno omeniti, da ima mesto kar 542 kvadratnih metrov javnih zelenih površin na prebivalca, na novo pa je urejenih 80 ha zelenih površin. Na degradiranih urbanih površinah pa še vedno nastajajo urejene zelene površine. Pred leti sem županu zameril njegovo potezo skoraj nasilnega umikanja vrtičkarjev iz različnih okolij, namesto da bi sedanji pristop urejanja vrtičkov bila prva faza. Na ta način bi vrtičkarji razumeli, da želi divje vrtičkanje urediti na strokoven in bolj organiziran način. Največji pomen vrtičkov je psihična sprostitev ljudem po naporni službi, otrokom pa pomeni stik z zemljo in soočanje, da je pomembna za rast in razvoj rastlin kot vira hrane. Na ta način mladini v mestih najlažje privzgojimo odnos do narave, saj bodo jutri kot odgovorni nosilci morali skrbeti za ohranjanje zelene prestolnice in njenega vzdržnega razvoja ob upoštevanju vseh groženj – od klimatskih sprememb in nemirnega sveta do migracijskih tokov.

Slovensko glavno mesto je ena redkih evropskih prestolnic, ki se lahko pohvali s pitno vodo brez predhodne obdelave. Še več pa bo moralo mesto narediti za zaščito vodnih virov in naprednega upravljanja z odpadnimi vodami. Poplave v preteklih letih pa morajo biti spodbuda, da je sistematična in dolgoročna zaščita in ureditev vodotokov nuja za poplavno varnost južnega dela mesta.

Mesto je lahko ponosno, da ima enega najstarejših botaničnih vrtov v Evropi, ki deluje že od leta 1810 in je njegova najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z nepretrganim delovanjem, da ne omenim zgodovinske Emone. Za ljubljansko okolico je značilno barje, ki obsega kar 135 kvadratnih kilometrov in je danes krajinski park z mozaikom travnikov, njiv, jarkov in pomeni bogato biotsko raznovrstnost in arheološko kulturno dediščino. Na ljubljanskem barju je prazgodovinsko kolišče, ki je od leta 2011 vpisano na UNESCO-ov seznam kulturne dediščine.

Naj zaključim, lepo je biti meščan Ljubljane.

Prof. dr. Franc Lobnik, Biotehniška fakulteta Ljubljana


Priznanje dodatno zavezuje

Menim, da je priznanje Zelena prestolnica Evrope, ki ga je za leto 2016 prejela Ljubljana, prestižno in zasluženo, čeprav sem sicer skeptičen do priznanj, ki jih na tako široko interesnem in občutljivem področju, kot je bivalno ugodje, podeljuje nekdo, ki ni osebno vpet. Glede na to, da je bilo mesto izbrano v finalni konkurenci pretežno severnoevropskih mest, ki imajo po večini daljšo zavezo mest in njihovih prebivalcev k zeleni usmeritvi, pa predstavlja priznanje nedvomno poklon množici pozitivnih sprememb, ki jih je mesto udejanilo v kratkem času.

Dobra stran tovrstnih priznanj je tudi ta, da dodatno zavezujejo, da ohranjajo snovalce in odločevalce v primerni kondiciji, širšo javnost pa kritičnejšo, zahtevnejšo. In kar je najbolj važno, bolj pripravljeno k sodelovanju in pozitivnem ravnanju.