Vode po novem |
 
Kot je bilo napovedano, se je zgodilo. Z novim letom je začela z delom Direkcija RS za vode, nov organ Ministrstva za okolje in prostor. Za vršilca dolžnosti direktorja so imenovali Tomaža Prohinarja, po stroki gradbenik, ki ve, da se predvsem stroka ni prijazno odzvala na nov uradniški organ, ki naj bi povezal različne sektorske interese pri upravljanju z vodami. Na te bojazni prvi mož odgovarja, da je Direkcija ustanovljena prav zato, da postane ključni strokovni organ v državi. Niso namreč samo poplave pokazale na neučinkovitost v upravljanju z vodami, so pa nedvomno potrdile, da morata država in stroka ukrepati drugače. Težava bodo seveda sredstva.
 

Tomaž ProhinarJavnost praviloma ni naklonjena ustanavljanju novih organov v državni upravi. Kaj je vaš glavni strokovni izziv na tem področju, ki je za razvoj države med bistvenimi?

Vzpostavitev Direkcija Republike Slovenije za vode je proces, ki se je začel nekako pred petimi leti. Danes spremljamo rezultate tega procesa. Zato so tudi izzivi, s katerimi se srečujemo, že dobro določeni. Cilj je vzpostavitev sistema upravljanja voda, ki omogoča njihovo celostno upravljanje, to je izkoristiti vodni potencial Slovenije kot razvojno priložnost, upravljati z vodo kot trajnim virom in zagotavljati poplavno varnost.

Če izpostavim ključna področja mojega delovanja, je v tem trenutku prednostno to, da direkcijo pripravimo za začetek delovanja. Direkcijo želim uveljaviti tako v strokovni javnosti kot med uporabniki in zagotoviti njeno prepoznavnost kot strokoven in kompetenten organ. Zagotavljati mora učinkovito izvajanje upravnih postopkov, redno vzdrževanje vodne infrastrukture in kakovostno pripravo ter realizacijo investicij na področju urejanja voda.

Toda denarja je bilo doslej vedno premalo.

Res je poseben izziv zagotovitev zadostnih finančnih sredstev. Zato bomo nadaljevali tam, kjer je konec preteklega leta pričelo že ministrstvo. Mislim na pridobitev finančnih sredstev iz različnih evropskih virov. Za učinkovito upravljanje z vodami je ključnega pomena tudi vzpostavitev ustreznih evidenc, informacijskega sistema, baz podatkov in arhiva. Neurejene evidence in baze otežujejo delo na vseh segmentih. Njihova vzpostavitev bo pozitivno vplivala na vse procese, ki jih izvaja direkcija, jih bo olajšala in pospešila.

Se boste lotili tudi neživljenjskih predpisov?

Tudi to je izziv. Veliko število vlog in upravnih postopkov je v nekaterih primerih posledica prestrogih, nesmiselnih ali nelogičnih zahtev, ki izhajajo iz predpisov. Direkcija mora na podlagi izkušenj, še posebej v stikih z uporabniki, aktivno sodelovati v postopkih priprav novih in sprememb obstoječih predpisov, ki vplivajo na področje voda.

Ena izmed pomembnejših nalog je tudi učinkovito upravljanje s premoženjem, saj veliko vodne infrastrukture in vodnih zemljišč ni ustrezno zemljiško knjižno urejeno. Direkcija se bo morala uveljaviti in si zagotoviti prepoznavnost tudi v mednarodnem okolju. Kot partner želimo sodelovati pri različnih raziskovalnih in razvojnih projektih.

Seveda je pomembna naloga direkcije priprava strokovnih podlag za načrte s področja upravljanja z vodami. Večina ključnih načrtov je trenutno v zaključnih fazah priprave in sprejema. To so Načrt upravljanja z vodami II, Načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti in Načrt upravljanja z morskim okoljem. Glavna naloga v prihodnjih letih pa bo spremljava njihovega izvajanja in priprava morebitnih potrebnih sprememb ali dopolnitev.

Nalog ni malo. Med očitki stroke na ustanovitev Direkcije RS za vode pa je bilo mnenje, da bo nastal nov številčen uradniški organ, a bo v njem premalo strokovnih delavcev. Ali je okrepljeno uradništvo na račun stroke?

Direkcija RS za vode je ustanovljena z namenom, da postane ključni strokovni organ na področju upravljanja z vodami. V njej so združene vse naloge upravljanja voda, s kadrovsko prerazporeditvijo zaposlenih iz Urada za upravljanje z vodami Agencije RS za okolje, Inštituta za vode RS ter iz Direktorata za vode in investicije Ministrstva za okolje in prostor. Takšna zasedba zagotavlja dobro strokovno zasedbo. Pričakujem pa, da bodo z večanjem števila nalog in obsega dela, predvsem na področju povečanega obsega vzdrževanja in novih investicij v vodno infrastrukturo, potrebne še dodatne kadrovske okrepitve.

Kateri projekti bodo imeli letos prednost? Kako boste uveljavljali eno ključnih razvojnih spoznanj sodobnosti, da je voda strateška in konkurenčna prednost Slovenije. Vodne vire smo doslej prodajali tujcem, se bo to še nadaljevalo?

Direkcija bo sledila politiki celostnega upravljanja voda, porečij in izvajala strateške in operativne programe na tem področju. Nekaj izzivov sem že omenil. Poleg zagotovitve izvajanja rednega vzdrževanja vodne infrastrukture, za katerega bo met letom potrebno zagotoviti dodatna finančna sredstva, bomo izvajali investicije v vodno infrastrukturo, ki so predvidene v okviru programa vodnega sklada. Primopredaja teh projektov med ministrstvom, ki jih je vodilo do sedaj, in direkcijo, poteka. Nadaljevala oz. pričela pa se bo tudi priprava večjih investicij za zagotovitev protipoplavne varnosti JZ dela Ljubljane in Železnikov. Tudi priprava novih protipoplavnih investicij na Savinji in Dravi.

Glede prodaje tujcem. Za vodno pravico lahko zaprosi vsakdo, ki namerava rabiti vodo. V postopku podelitve vodne pravice, koncesije ali vodnega dovoljenja, se ugotavlja, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za podelitev te pravice, ki zasledujejo cilje Zakona o vodah. Imetniku vodne pravice se določijo tudi pogoji, ki jih mora pri svoji rabi upoštevati. Prav tako mora vsak imetnik vodne pravice plačevati vodne dajatve. Z vidika varovanja vodnih virov je tako povsem nepomembno, kdo pravico izvaja, če jo seveda izvaja skladno s podeljeno koncesijo oziroma vodnim dovoljenjem. Kar pa se tiče podeljevanja vodnih pravic za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot storitev gospodarske javne službe, pa je v Zakonu o vodah predpisano, da se lahko podelijo le občini oziroma državi.

Ali so bile predvsem poplave tiste, ki so narekovale ustanovitev direkcije in s tem drugačno upravljanje voda, ali zagotovitev kakovostne oskrbe prebivalcev Slovenije?

Obstoječe stanje na področju upravljanja z vodami v Sloveniji je bilo že leta prepoznano kot nezadovoljivo. Še posebej je to prišlo do izraza v vrsti poplavnih dogodkov v letu 2014. Država je bolj aktivno pristopila k izvedbi reorganizacije področja upravljanja z vodami, saj je bilo na podlagi številnih poplavnih dogodkov in velikih škod v preteklih letih ugotovljeno, da dosedanji način upravljanja z vodami in obstoječa organizacijska struktura ne omogočata dovolj učinkovitega izvajanja nalog v javnem interesu.

Že pri sanaciji poplav je bilo znano, da za urejanje vodotokov in povodij ni niti dovolj strokovnih podlag niti denarja. Kakšne so možnosti za uvedbo novih dajatev za vode in s tem za več sredstev za preventivo in sanacijo upravljanja z vodami.

Vsekakor bo potrebno zagotoviti zadostna finančna sredstva predvsem za ustrezno vzdrževanje vodne infrastrukture. Skladno z zadnjo spremembo zakona o vodah bo potrebno sredstva za redno vzdrževanje, to je izvajanje gospodarske javne službe, zagotoviti v integralnem delu proračuna. Za nove investicije bodo sredstva črpana predvsem iz sklada za vode in različnih evropskih finančnih mehanizmov – kohezijski sklad, interreg projekti ipd.

Za uvedbo novih dajatev so potrebne sistemske rešitve na državni ravni v okviru Zakona o vodah. Ta predvideva dve vrsti vodnih dajatev, in sicer za vodno povračilo in plačilo za vodno pravico. Skrb direkcije je predvsem, da se obstoječe obveznosti in dajatve redno stekajo v vodni sklad.

Neusklajenost interesov, vodnih, prostorskih in sektorskih, od naravovarstvenih do kmetijskih, je vplivala na učinkovitost upravljanja z vodami. Bo z direkcijo zdaj drugače?

Želimo, da bi bili z nastankom direkcije znotraj ene organizacije združeni strokovnjaki in tudi pristojnosti, ki so bile doslej razpršene po različnih službah. Menim, da bo s takšno združitvijo mogoče bistveno lažje, predvsem pa tudi bolj učinkovito ščititi in zagovarjati interese z vidika upravljanja in varovanja voda. To pomeni, da bomo te interese lahko bolje uveljavljali tudi nasproti drugim sektorskim interesom. Eden ključnih izzivov je priprava strateških dokumentov in programov ukrepov, ki bodo, zaradi združitve različnih akterjev upravljanja voda v eni inštituciji, bolj izvedljivi in učinkoviti.

Direkcija bo kot nosilec urejanja prostora in kot soglasodajalec sodelovala v postopkih urejanja prostora, graditve objektov, presoj vplivov na okolje in drugih presoj skrbela za ustrezno varovanje voda in njene rabe.

Kaj bodo morali izpolniti upravljavci vodnih infrastrukturnih objektov za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, saj so ocene, da so ti objekti slabo vzdrževani?

Direkcija kot upravljavec vodne infrastrukture skrbi za njeno vzdrževanje. Vzdrževanje se izvaja preko koncesionarjev. Okoljevarstvena dovoljenja se za vzdrževanje vodne infrastrukture ne pridobivajo. Za izvajanje del, ki se izvajajo po letnih programih, pa je potrebno predhodno pridobiti potrebna upravna dovoljenja oziroma izdelati potrebno projektno in okoljsko dokumentacijo, odvisno od vrste posegov.

Vprašanje pa se verjetno nanaša na nekatere posege, ki so bili izvedeni v lanskem letu v okviru akcijskega načrta odpravljanje posledic poplav v letu 2014. Vsak poseg, ki je bil izpostavljen v javnosti kot kritičen poseg, je potrebno obravnavati z jasnimi podatki o načinu izvedbe posega. Tako bi bilo tudi javnosti bistveno bolj jasna slika o naravi izvedenih posegov. Verjetno bomo morali delati tudi na nadgradnji postopkov osveščanja in vključevanja javnosti.

Kakšna bo prihodnost Inštituta za vode RS, ki je zdaj kadrovsko oslabljena?

Inštitut za vode RS ostaja javni zavod. Pričakujem, da bo inštitut v prihodnje razvijal raziskovalne in razvojne projekte na področju voda, katerih rezultate in ugotovitve bo mogoče implementirati v praksi.

Za katera vodna območja bo skrbela Direkcija?

Direkcija s svojim delovanjem pokriva območje celotne Republike Slovenije. Da bi svoje delovanje čim bolj približali uporabnikom in terenu, ohranjamo regionalne izpostave, ki so delovale že v okviru ARSO. Tako ima direkcija svoje izpostave – sektorje območij v Novi Gorici (območje Soče), Kopru (območje jadranskih rek z morjem), Kranju (območje zgornje Save), Ljubljani (območje srednje Save), Novem Mestu (območje spodnje Save), Celju (območje Savinje), Mariboru (območje Drave) in Murski Soboti (območje Mure).