10. energetska konferenca na Bledu | Urška Košenina |
 
Kako se ciljno spremlja raba energije v Sloveniji? Odgovore je iskala 10. energetska konferenca, ki jo je organiziralo podjetje Enekom. Industrija, ki so jo časi gospodarske krize že pred leti potisnili v iskanje resursov za preživetje, se z Energetskim zakonom še bolj zaveda nujnosti energetske učinkovitosti. Javna uprava, ki se je leta držala v ozadju, sedaj z vzornimi primeri posameznih občin dohiteva izgubljeno. Precej lažje bo tudi zaradi tega, ker je večina sredstev v novi perspektivi namenjena zadostitvi obveze o 3 % prenovljenih površin stavb javnega sektorja. Podjetja, ne le zaradi konkurenčne prednosti, temveč tudi iz okoljskih razlogov prehajajo na obnovljive vire energije. Na Primorskem o URE in OVE izobražujejo najmlajše, da bodo ti postali odgovorni posamezniki ne glede na to, ali bodo doma ali na delovnem mestu. Rezultati kažejo, da so pri vračilni dobi mehki ukrepi učinkovitejši.
 

10. energetska konferenca na Bledu

Zakonodaja učinkovite rabe energije

»S področja OVE in URE bi izpostavil tri ključne direktive za OVE – RES, za energetsko učinkovitost v stavbah – EPBD ter za energetsko učinkovitost – EED. To so direktive, ki nalagajo, kakšne ukrepe je potrebno naprej izvesti. V to so vključene spodbude za ekosklade, merilniki, energetske izkaznice itd. Te ukrepe uvajamo v prakso preko zakonodaje, predvsem preko temeljnega Energetskega zakona, Energetskega koncepta Slovenije, Nacionalnega stanovanjskega programa in drugih strateških dokumentov. Nedavno je bil sprejet Akcijski načrt za skoraj nič energijske hiše in nov Akcijski načrt za učinkovito rabo energije. V postopku sprejema je dokument Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda, tako javnih kot zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb. Cilj dokumenta je konkretizacija, kako uporabljati kohezijska sredstva. V tem okviru je pomemben dokument, ki bo omogočil, da bomo lahko čim prej začeli z nadgradnjo Smernic za izvajanje projektov energetskega pogodbeništva. Tudi za kulturno dediščino so v pripravi smernice za energetsko prenovo, kjer je največji problem razkol med željo zaščititi stavbo in energetsko prenovo,« je povedal mag. Erik Potočar, Direktorat za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo.

Upravljanje z energijo v javnem sektorju

Uredba o upravljanju z energijo v javnem sektorju, ki bo določala zavezancem, zahteve glede energetske učinkovitosti stavb javnega sektorja ter ukrepe za povečanje URE in OVE je v procesu sprejemanja. Energetska učinkovitost v javnem sektorju ni dovolj poudarjena. Na nivoju državne uprave ni celovitega sistemskega upravljanja z energijo. V polovici stavb javne uprave uslužbenci in uporabniki stavb niso informirani o ravnanju z energijo, 78 % stavb javne uprave sodi po debelini izolacije med energetsko neučinkovite, samo 26 % javnih stavb ima učinkovit sistem ogrevanja. Le 14 % kurilnih naprav je energetsko učinkovitih (v stavbah javne uprave je potrebna zamenjava goriv, predvsem kurilnega olja), priprava tople vode je neučinkovita v kar 29 % stavb in podobno. Javne stavbe predstavljajo v celotnem stavbnem fondu od 10 do 11 %, gre za velik segment, kjer so potenciali veliki.

S spremljanjem rabe, s ti. mehkimi ukrepi je mogoče doseči velike prihranke. Ena izmed ocen je, da se v javnem sektorju porabi za 150 milijonov EUR energije. Ukrepi, ki se izvajajo, so energetska obnova stavb v lasti neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov ter energetska obnova stavb v lasti lokalnih skupnosti. Energetska obnova vsebuje tudi ukrepe OVE ter postopno in celovito sanacijo celotnih stavb oz. delov stavb, pritegnitev privatnega kapitala, energetsko pogodbeništvo in izvedbo demonstracijskih projektov celovite energetske obnove različnih tipov javnih stavb po merilih skoraj nič- energijske prenove.

Večina sredstev v novi perspektivi je namenjena programu, s katerim je potrebno zadostiti obvezi 3 % prenovljenih površin stavb. Potencial za energijsko prenovo znese 3,5 mio m2. Okvir predloga uredbe, ki jo mora sprejeti vlada, se uporablja za spremljanje in načrtovanje porabe energije in vode ter s tem povezanih stroškov v stavbah, ki jih uporabljajo osebe javnega sektorja. Namen je seveda učinkovitejša raba energije v teh stavbah. Gre za stavbe večje od 250 m2. Uredba je bila v prvi polovici leta v javni obravnavi, sedaj je v fazi usklajevanja. »Želimo si, da bo javni sektor enkrat vzgled,« je še dodal mag. Erik Potočar.

Javni sektor dohiteva industrijo v energetski učinkovitosti

»V zadnjih letih je bilo ogromno dobrih stvari, ki sta jih izvedli obe strani. Vseeno je še vedno v rahli prednosti industrija zaradi tehnološkega dela. Danes vemo, da je energetsko učinkovitost možno povečati še bistveno dlje, kot smo si predstavljali. Če stavba nima tehničnega skrbnika, do sprememb ne pride. Mehki pristop je potrebno vpeljati tudi v industrijo. Javni sektor je v zadnjih petih letih tudi veliko naredil. Dobri primeri so po domovih za ostarele, šolah, vrtcih, torej občinah itd. Rezultat – 50 % znižanje porabe energije na enoto površine. V letu 2014 beležimo skoraj milijon EUR prihranka v primerjavi z referenčnim letom 2010. Tretjino tega prihranka so dale celostne sanacije, rekonstrukcije, dve tretjini pa energetski management, sistemi upravljanja, torej odlično delo energetskih skrbnikov,« je pojasnil Gregor Kustec, Enekom d.o.o.

Akcija Loško je ekološko prerasla svoj osnovni namen

Občina Škofja Loka je 14. občina po velikosti v Sloveniji z okoli 23.000 prebivalci. Prevladujoča panoga v občini Škofja Loka je industrija. Imajo dobro razvito javno infrastrukturo. Na podlagi prostorskih načrtov so izdelali lokalni energetski koncept in tudi program za varstvo zraka. Del razvojne usmeritve je energetsko ozaveščanje, je povedal mag. Miha Ješe, Občina Škofja Loka.

Leta 2011 so začeli z akcijo Loško je ekološko. Znižali so ceno vozovnice v javnem prometu (iz 90 centov na 50 centov) in povečali frekvenco avtobusov. Uporaba javnega prevoza se je znatno povečala. Akcija je prešla v trajnostno usmeritev cele občine. Kljub temu, da je industrije v občini veliko, je onesnaževalcev malo. Zmanjšanje stopnje onesnaženosti s strani industrije še poteka. Zaradi nove obvoznice, ki so jo odprli jeseni, bo manj onesnaženja tudi v centru mesta. Veliko dela imajo še na področju kurjave, predvsem privatnih stavb. Cilj je višja kvaliteta življenja zaradi manj onesnaženosti. Odpadki so stranski problem, saj se je količina komunalnih odpadkov že znižala za tretjino, v bližnji prihodnosti naj bi se še nižala.

V načrtu imajo uvajanje sistema upravljanja z energijo po Standardu in vzpostavitev informacijskega sistema. Pričakujejo, da bodo izvajanje energetskih pregledov, izvajanje organizacijskih ukrepov in rekonstrukcije stavb javnega sektorja konec naslednjega leta dokončali. Rekonstrukcije stavb potekajo intenzivno, večina je že prenovljenih.

Optimizacija javne razsvetljave je postopna

Optimizacija javne razsvetljave poteka počasneje, saj so bili v dilemi, ali upravljanje predati koncesionarju ali ne. Odločili so se, da jo bo upravljala občina. Proračunska sredstva za javno razsvetljavo so razdelili na dva dela, eno na vzdrževanje, drug del na investicije. Prehod iz navadnih na varčne sijalke še poteka. Kar prihranijo pri vzdrževanju, vložijo v menjavo sijalk. Do leta 2020 bodo zamenjali vse luči. Energetski nadzorni sistem imajo uveden na treh četrtinah objektov. Pri nadpovprečni rabi energije bodo hitro dobili podatek, kaj je s črpališčem narobe, ter bodo takoj preprečili izgube.

»Po sezoni 2015 bomo lahko dejansko začeli meriti uspešnost energetskih vzdrževalcev/ managerjev, ko bodo vse energetske sanacije končane. Za vse izvedbe smo dobili nepovratna sredstva. 32 % javnih stavb je že energetsko saniranih. V tretjini ostalih je potrebna zamenjava energenta. Polovica, kot so gasilski domovi, grad itd., ima popolnoma drugačno politiko in niso v načrtu za energetsko sanacijo,« je razložil mag. Miha Ješe.

Nižanje rabe energije v kmetijskih in živilskih podjetjih

Dr. Tatjana Zagorc, GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, je povedala, da je proizvodnja hrane pod največjim pritiskom zakonodaje in hudim pritiskom trga. Zbornica kmetijskih in živilskih podjetji je največja panožna zbornica na področju kmetijstva in živilstva in ima 240 članov.

Energetska učinkovitost članov Zbornice je različna: »Poraba energentov se je bolj zmanjšala pri proizvajalcih pijač kot proizvajalcih živil. Vzrokov za to je več, med drugim upad prodaje pijač, industrija proizvodnje pijač uporablja v večini električno energijo in zemeljski plin, poleg tega je trg z energijo zelo dinamičen. Stroški energije pri proizvodnji pijač glede na dodano vrednost dosegajo 10 %. Stroški energije glede na prodajo se gibljejo na 3 %. Povečuje se poraba zemeljskega plina v podjetjih za proizvodnjo živil. Stroški energije na dodano vrednost pri živilcih se dvignejo tudi do 16 %. Med podatki, ki jih je prispevalo 22 držav EU, dosega slovenska proizvodnja hrane 11. mesto po deležu stroškov energije v prodaji in 13. mesto po stroških energije v dodani vrednosti. Živilska panoga je zmerno konkurenčna. Industrija pijač dosega 3. mesto po deležu stroškov energije v prodaji in pa 5. mesto po stroških energije v dodani vrednosti. Iz tega vidika je industrija pijač manj konkurenčna.«

SINERGIA – projekt spodbujanj energetske učinkovitosti

Zbornica je v sodelovanj s podjetjem Enekom izvedla projekt SINERGIA – spodbujanje energetske učinkovitosti v majhnih živilskih podjetjih. Na razpis se je prijavilo sedem podjetji: Vinska klet Krško, Skupina Žito, Celjske mesnine, Meso Kamnik, Vina Koper, Klet Brda, Provita. Podjetja so morala predhodno posredovati podatke in biti ves čas soudeležena v procesu. Vodstvu so predstavili zaključke in možnosti ter z njimi ukrepe. S pregledi učinkovite rabe energije po podjetjih nameravajo nadaljevati. To je bil eden izmed projektov, ki jih je pripeljal iz teorije v prakso, saj so vzpostavili stik z energetskimi managerji podjetji.

Kriza spodbudila upravljanje z energijo v podjetjih

»Energetski zakon, ki je bil sprejet lani, je v podjetje prinesel potrebne spremembe v razmišljanju in zato je energetska učinkovitost pridobila na vrednosti. Pred tem je bilo težje. V letih, ko ni bilo finančne krize, se o tem ni toliko razmišljalo. V obdobju, ko je začela proizvodnja usihati, nas je stanje spodbudilo v razmišljanje, kje lahko še najdemo dodatne prihranke. Nujno je takrat poklicati nekoga od zunaj, ki ni obremenjen in pove, kakšno je stanje tvojih kapacitet, tvoje produkcije, tvoje distribucije in tvoje porabe. Analiza, to je energetski pregled, je pokazala dejansko stanje. Strošek energetskega pregleda je bil 20.931 EUR. Znižanje letnega stroška energije je bil več kot 70.000 EUR. Neposredna vračilna doba projekta pa 4 mesece,« je povedal Silvo Balant, Revoz d.d.

Obvladovanje rabe energije v avtomobilski industriji

V Novem mestu učinkovita raba energije predstavlja v bruto dodani vrednosti vsaj 12 %. Organizacija energetskega managementa v Revozu poteka skozi štiri proizvodne departmaje. V službi za vzdrževanje tovarne se nahaja energetika, ki skrbi za dobavo energetskih medijev v celoti. Skupina za učinkovito rabo energije dela z vodji, ki so odgovorni za varčevanje z energijo. Formalen vzvod je pridobljen certifikat ISO 14000, ki vsebuje poglavje o učinkoviti rabi energije. Redna letna preverjanja potekajo za potrditev certifikata. Celotna skupina Renault Nissan je sprejela odločitev, da dela po sistemu 50001, vendar zaenkrat brez dejanskega certificiranja. S standardom zasledujejo le vse informacije. Revoz je leta 1997 prvi dobil priznanje za energetsko učinkovito podjetje. Brez energetsko informacijskega sistema ne gre. Števci, spremljanje, energetsko knjigovodstvo, morajo biti stalnica, če želiš v podjetju kaj spremeniti. Platforma, ki jo gradijo in nadgrajujejo, služi temu, da bo energetski portal dostopen vsakomur iz pisarne. Transparentno se bo dalo primerjati vse podatke, kosovne porabe, porabe elektrike, plina itd.

Iz mazuta na biomaso

Tovarna Melamin se nahaja v središču mesta Kočevje. Kot kemična tovarna je okoljsko sporna in ima zelo veliko porabo toplote. V podjetju je zaposlenih nekaj manj kot 200 ljudi, osrednja proizvodnja so melaminske smole. Prisotni so v različnih branžah. Dejavniki, ki so vplivali na zamenjavo kotla, so bili različni, od dotrajanosti parnih kotlov, zmanjšanja ogljičnega odtisa, usmerjenost družbe v ekološko naravnane projekte do ekonomskega vidika, je razloge za investicijo opisal Simon Kersnič, Melamin d.d. Prej so uporabljali premog, potem dolga leta mazut, od leta 2014 uporabljajo biomaso. Les je bil glede na lokacijo logična izbira, ker plinske povezave ni. Cena biomase je bila leta 2013 dve tretjini nižja od cene mazuta. Poraba elektrike je z novim kotlom bistveno padla, delež biomase v proizvodnji pare se je dvignil. Nov kotel proizvede od 10 do 15 % več pare.

Izgorevanje in uplinjanje biomase v lebdečem sloju

Nov kotel v Melaminu je sestavljen iz »jakuzzija« na pesek. V pesek vpihujejo svež zrak, od spodnje strani navzgor. Biomaso je potrebno na nekaj položiti in izbrali so pesek, ker ima veliko toplotno kapaciteto. Biomasa je lahko mokra in je ni potrebno dodati veliko. V vsakem primeru optimizirajo izgorevanje. Obratovanje poteka tako, da pesek na 800 stopinjah počasi prši lesno biomaso. Biomasa se posuši, vname in začne goreti. Biomasa po transportni poti potuje do peska in v pesku izgoreva. Začne potovati proti filtru dimnih plinov in potem skozi dimnik. S točnim krmiljenjem količine kisika se optimira izgorevanje. Pesek sproti izločajo in ga nato spet vračajo na kurišče. Težki delci, ki niso zgoreli, se odstranijo. Pepel je možno potem porabiti kot surovino, recimo v industriji betonov. Tehnologijo novega kotla so izdelali pri Gorenje projekt d.o.o., njeno delovanje pa je pojasnila dr. Anamarija Borštnik Bračić. Tehnologija vrtinčnega kotla ni nova, vendar je takšen prvi v svetu, ker je le 10 mW. Zamenjava kotla je prinesla 92 % učinkovitost – stari kotel na mazut je imel 86 % učinkovitost.

Umestitev ORC sistema (Organski Rankinov Cikel) v lesno predelovalni industriji v družbi ESOL

Družba Esol je lesno predelovalno podjetje iz Črnomlja s 150 zaposlenimi. Zaposlujejo preko 40 % invalidov. Njihov vhodni material je žagan les (15-20.000 m3), ki ga sušijo v proizvodnji. Lesno-obdelovalni stroji in sušilnice, ki jih uporabljajo pri proizvodnji, so veliki porabniki toplote. Ves les, ki je namenjen za predelavo, je potrebno posušiti. »Včasih smo imeli dva kotla, stara 30 let, ki nista zmogla obsega proizvodnje. Vrsto let smo iskali rešitve po tujini. Povsod so kotlovnice in sistemi za kogeneracijo delovali. Kljub temu, da finančno nismo bili zmožni realizirati projekta, smo pričeli z izdelavo gradbenega dovoljenja in iskanjem finančnih virov. Predračunska vrednost investicije je bila 5 milijonov EUR in več. Investicijo so pokrili delno Ekosklad, delno Slovenski regionalni razvojni sklad iz Ribnice, delno sami, delno poslovni partnerji,« je začetke umestitve ORC sistema opisala Marija Mihelič, Esol d.o.o.

Z investicijo so začeli tik pred zimo 2011, tik pred zimo 2012 je bila investicija tudi končana. Odločili so se za termo olje kot grelni medij (kotel Kolbach), ker je izkušnja iz Evrope kazala, da je to najboljša kompatibilnost z ORC sistemom. Možnost, ki so jo izbrali je bila najdražja, vendar najvarnejša. V Esolu na dan porabijo okoli dva tovornjaka s prikolico goriva, kurijo vlažno biomaso. Nazivna moč sistema je 1MW in deluje preko celega leta. Dvakrat na leto izvajajo redne remonte.

Energetski nadzorni sistem pogoj za subvencijo

Priprave na menjavo so bile dolgoletne. Aktivno so morali pristopiti tudi pri vseh postopkih do zunanjih inštitucij, kot je priklop na elektro omrežje, subvencionirana cena elektrike itd. Prav dokazovanje, da se 60 % toplote porabi za koristne namene, za uveljavitev subvencionirane cene energije, je bil največji izziv. Izdelali so ustrezno dokumentacijo in od Agencije za energetiko pridobili Deklaracijo o proizvodni napravi. »Cilj je bil vzpostavitev zakonsko določenih meritev za spremljanje sistema soproizvodnje in izdelave energijskih bilanc na osnovi različnih vhodnih podatkov. Vprašanje je bilo kako meriti energijo vhodne biomase? Izhajali smo iz energijske vrednosti vhodne biomase. Potrebno je bilo meriti vse parametre vhoda in izhoda. Vzpostavili smo energetsko nadzorni sistem, kjer je vse računalniško vodeno in krmiljeno. Pregled nad energetskimi tokovi je služil pri postopku pridobivanja dovoljenj,« je pojasnil Jaka Dolenc, Enekom d.o.o., ki je sodeloval pri pridobitvi ustrezne dokumentacije v Esolu.

Didaktično učilo za otroke – hiška OVE

V kontekstu poslanstva GOLEA na Primorskem že peto leto izvajajo izobraževalni program na temo URE in OVE. Izobražujejo učitelje, vzdrževalce, hišnike, otroke. Med učitelji jih je bilo izobraženih že 280, ki svoje znanje prenašajo pri predmetih, ki jih poučujejo (fizika, kemija itd.) ali pa za to izvajajo specifične interesne dejavnosti, krožke, tehnične dneve, na temo URE in OVE. Najpomembneje je, da učitelje ozavestijo o pomenu obnovljivih virov energije ter o učinkoviti rabi energije pri vsakodnevnih opravilih. »Didaktično učilo je hiška obnovljivih virov energije, ki prikazuje vse možne izrabe OVE, tj. ima sončne celice na strehi, geotermalni modul, hidro modul, vetrni modul, modul za spoznavanje lesne biomase kot energenta in tudi gorilno celico. Poleg tega je hiška namenjena spoznavanju možnosti učinkovite rabe z izolacijo, tako da lahko učenci sami izvajajo naloge in se spoznavajo z OVE,« je pojasnila Ivana Kacafura, GOLEA. 50 hišic so že razdelili.

X. Enekomova konferenca o učinkoviti rabi energije je bila razdeljena na tri sekcije. Med sodelujočimi so bili še Sonja Zavrl in Blanka Kaker iz SIQ Ljubljana, mag. Bogomil Kandus, Enekom d.o.o. in Tatjana Zidar Gale.