»Delamo tektonske premike na področju okolja« - EOL 99

»Delamo tektonske premike na področju okolja« - EOL 99

Intervju s hrvaškim ministrom za varstvo okolja in narave Mihaelom Zmajlovićem | mag. Vanesa Čanji |
 
Ministrstvo za varstvo okolja in narave v hrvaški vladi vodi ekonomist Mihael Zmajlović, letnik 1978, ki je najmlajši član v vladi Zorana Milanovića. Tri leta si je politične izkušnje pridobival kot župan Jastrebarskega, nakar je bil leta 2011 izvoljen za poslanca. Po odstopu Mirele Holi kot okoljske ministrice je leta 2012 postal minister za varstvo okolja in narave. Zaveda se zahtevnosti projektov, ki jih mora Hrvaška izpeljati v kratkih rokih, saj doslej, kot pravi, za okoljske projekte ni bilo prave politične volje. S to vlado se je obrnil nov list, zatrjuje. K optimizmu ga spodbujajo dobri rezultati, ki jih Hrvaška dosega pri črpanju evropskih sredstev za okoljske projekte.
 
Mihael Zmajlović. Foto: PIXSELL.
Mihael Zmajlović. Foto: PIXSELL.

Hrvaška se kot nova država članica EU sooča s pomembnimi obveznostmi na področju varstva okolja. Ali se strinjate z oceno, da boste imeli prav na tem področju v naslednjih desetih letih najtežje naloge pri doseganju zahtev EU? Kakšen politični poudarek daje hrvaška vlada področju varstva okolja?
Varstvo okolja vpliva na vse druge resorje, vse dejavnosti in na koncu na življenje vsakega državljana. Vsak poseg v naravo, vsaka človekova dejavnost vpliva na okolje. V več oddelkih mojega ministrstva ni bilo narejenega dovolj, da bi se od pristopnih pogajanj do začetka dela te vlade obveznosti, ki so bile dogovorjene zelo ambiciozno, dejansko izpolnile. To je še posebej izrazito, ko govorimo o ravnanju z odpadki. Posledica tega je, da smo se v zelo kratkem času soočili s številnimi izzivi. Danes je stanje veliko boljše kot leta 2012. Trenutno je naša glavna naloga vzpostavitev učinkovitega sistema upravljanja z viri, ravnanje z odpadki pa je eno izmed ključnih vprašanj v javnosti. Leta 2012, na začetku mandata te vlade, je imelo le okoli 40 % prebivalstva dostop do infrastrukture za neko obliko ločevanja odpadkov. Sedaj, tri leta pozneje, ima to možnost približno 80 % prebivalstva. V treh letih smo s sofinanciranjem Sklada za varstvo okolja vložili več kot pol milijarde kun v komunalno opremo, namenjeno ločevanju odpadkov. To je več kot dvakrat več kot prej v osmih letih - v času dveh predhodnih vlad. Zavedamo se, da smo šele na začetku. Kljub temu so to, brez pretiravanja, tektonske spremembe, ki kažejo, da smo izzivom kos.

Evropa še nikoli ni vlagala toliko v varstvo okolja kot sedaj, saj je kar 20 % proračuna EU namenjenega za okoljske politike. Za nas so pomembni tudi strukturni skladi, v katerih je v naslednjem proračunskem obdobju za okolje na voljo skoraj 3 milijarde evrov.

Kakšna je vaša organizacijska shema in kakšen strokovni potencial za izpolnitev teh izzivov?
Kakovostnega kadra je vedno premalo, a s sodelovanjem z institucijami, ki so del ministrstva za varstvo okolja in narave, imamo strokovnjake s potrebnim znanjem in izkušnjami. Govorim o Agenciji za varstvo okolja in Državnem zavodu za varstvo narave, o Skladu za varstvo okolja in energetsko učinkovitost, Državnem hidrometeorološkom zavodu in o 19 javnih zavodih, ki upravljajo nacionalne in naravne parke.

V finančnem smislu vas poleg upravljanja z odpadki čakajo veliki premiki na področju ččenja odpadnih voda ter zmanjšanja emisij in onesnaževanja s strani industrije. Kakšen je vaš finančni načrt, s katerimi želite narediti korake na tako obsežnih področjih?
Vsak višji standard ima svojo ceno. Pogosto se na varstvo okolja gleda kot na strošek, dajatev ali obremenitev gospodarstva. To je eden izmed največjih predsodkov, s katerim se borimo. Skrb za okolje je edino jamstvo za trajnostni razvoj, brez trajnostnega razvoja pa ni prihodnosti. Srečo imamo, da smo po biotski raznovrstnosti in dobri ohranjenosti narave in okolja ena izmed vodilnih držav v Evropi. Zato je treba gledati okolje kot na priložnost. Čisto okolje in ohranjena narava sta eden od naših ključnih virov, ki ga je treba usmeriti v trajnostni razvoj. Poleg drugih skladov in skoraj 3 milijard evrov, namenjenih za okolje, je v zadnjih treh letih ključno vlogo pri ohranjanju in ustvarjanju zelenih delovnih mest na Hrvaškem igral naš Nacionalni sklad za varstvo okolja in energetsko učinkovitost. Samo v letošnjem letu bo Sklad sofinanciral skoraj 100 milijonov evrov za projekte, ki so vredni dvakrat toliko in imajo trojno funkcijo. Kot primer naj navedem energetsko prenovo enodružinskih hiš ali večstanovanjskih stavb, s katero želimo zmanjšati njihov okoljski odtis, rabo energije in emisije CO2 v okolje, hkrati pa povečujemo kakovost življenja, saj je življenje v energetsko obnovljenem objektu prijetnejše, hkrati pa se dosegajo prihranki pri energiji od 30-60 %. Tretja prednost tega projekta je ohranitev delovnih mest in odpiranje novih. Pomembno vlogo imajo tudi evropski skladi. Preko Operativnega programa za konkurenčnost in kohezijo nam je za projekte ravnanja z odpadki na voljo približno 470 milijonov evrov. S temi sredstvi bomo sofinancirali izgradnjo centrov za ravnanje z odpadki in sanirali odlagališča. Za varstvo zraka ter blaženje in preprečevanje podnebnih sprememb imamo na voljo približno 30 milijonov evrov. Za varstvo narave imamo predvidenih približno 223 milijonov evrov. Skoraj 520 milijonov evrov je predvidenih za projekte energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Upravljanje z vodami, ki je pri nas v pristojnosti ministrstva za kmetijstvo, je zelo uspešno pri pridobivanju sredstev. Prepričan sem, da bomo pri črpanju teh sredstev uspešni. Tako optimističen sem predvsem zaradi dejstva, da bomo do konca leta 2016, torej v skladu z načrtom, v celoti počrpali 330 milijonov evrov iz Operativnega programa za okolje 2007-2013.

Kako pa v tej luči komentirate oceno, zapisano v reviji Green European Journal glede koruptivnosti sistema ravnanja z odpadki na Hrvaškem - citiram: »Večina lokalnih oblasti neobdelane komunalne odpadke odlaga na odlagališčih. Ločevanja uporabnih odpadkov skoraj ni, ni obrata za termično obdelavo bodisi komunalnih ali nevarnih odpadkov, doslej ni bil zgrajen niti en center za ravnanje z odpadki. Še več, ni tržnih načel za upravljanje tako imenovanih posebnih kategorij odpadkov, saj se sistem financira prek Sklada za varstvo okolja in energetsko učinkovitost, katerega nepregledno in skorumpirano delovanje je že več let predmet večjega števila preiskav državnega pravobranilstva.«?
V mandatu te vlade smo naredili tektonske premike na področju delovanja sistema ravnanja z odpadki. Najpomembnejše je, da smo vzpostavili ločevanje odpadkov. Čeprav so se obveznosti določile že v pristopnih pogajanjih in pravila obstajajo od leta 2005, je dejstvo, da v tem obdobju ni bilo storjenega skoraj nič. Preprosto ni bilo politične volje za izvajanje zakona o odpadkih. Zato je veliko mest in občin odlašalo z uvedbo ločevanja odpadkov. Z začetkom veljavnosti Zakona o trajnostnem gospodarjenju z odpadki leta 2013 so postali cilji natančno opredeljeni, prav tako obveznosti vseh deležnikov v sistemu in z roki. Ampak najpomembnejša sprememba je to, da je vprašanje odpadkov postalo eno izmed treh najpomebnejših tem v državi. Upravičeno! Končno obstaja jasna politična volja, da stvari spremenimo. S politično voljo smo zagotovili finančno pomoč mestom in občinam, saj višji standard pač več stane. Več kot pol milijarde kun, kar je 66 milijonov evrov, smo vložili v komunalno opremo s sofinanciranjem Sklada za varstvo okolja, in to samo v treh letih. Ko te številke primerjate z malo več kot 25 milijoni investicij v osmih letih pred tem, to je v dveh mandatih prejšnjih vlad, je očitno, da smo v samo treh letih več kot podvojili vlaganja. Velik izziv je nadoknaditi zamujeno in dohiteti roke - do konca leta 2018 morajo delovati centri za ravnanje z odpadki ali do konca leta 2020 naj bi ločeno zbrali vsaj 50 % stekla, papirja, kovine in plastike. Začeli smo temeljito reformo gospodarjenja s posebnimi frakcijami odpadkov v skladu s tržnimi načeli. Morda je najpomembnejši dosežek ta, da Sklad za varstvo okolja končno deluje učinkovito in v skladu z zakonom ter da sofinancira številne projekte, od katerih bodo imeli največje koristi prebivalci.

Pravite, da boste težko dosegli dogovorjene roke na področju ravnanja z odpadki. Kje ste trenutno pri investicijah v infrastrukturo – v mislih imam centre za ravnanje z odpadki in odlagališča?
V načrtu imamo izgradnjo 13 centrov za ravnanje z odpadki v vrednosti okoli 657 milijonov evrov. Da bi pospešili njihovo gradnjo, smo aprila spremenili načrt ravnanja z odpadki, s katerim med drugim občinam, mestom in županijam omogočamo sofinanciranje teh projektov do 90 % investicije. Do 70 % denarja bi črpali sredstva EU, preostala sredstva do 90 % pa bomo financirali iz Sklada za varstvo okolja in energetsko učinkovitost. Prejšnji načrt je predvideval udeležbo sredstev EU in Sklada za varstvo okolja v višini 40-80 %. S to spremembo smo občinam, mestom in županijam precej olajšali investicije v centre za ravnanje z odpadki.

Letos načrtujemo odprtje prvih dveh centrov za ravnanje z odpadki. Gre za center za ravnanje z odpadki Marišćina na Reki, v katerem bodo upravljali z odpadki v Primorsko-goranski županiji, in za center za ravnanje z odpadki Kaštijun v Pulju, v katerem bodo ravnali z odpadki iz Istrske županije. Tako bomo začeli ravnati z odpadki v županijah, kjer živi več kot pol milijona prebivalcev. Do konca tega leta bomo za sofinanciranje EU prijavili še štiri projekte centrov za ravnanja z odpadki, dokumentacijo pa pripravljamo za še šest centrov. Z evropskimi sredstvi bomo sofinancirali sanacije odlagališč in zelo onesnaženih območij. Trenutno je v pripravi dokumentacija za sanacijo ene od teh točk.

Kakšna je raven zaščite vodnih virov na Hrvaškem? V letu 2013 je bilo manj kot polovica hrvaškega prebivalstva priključena na kanalizacijo in le 64 % tistih, ki so priključeni na kanalizacijsko omrežje, je priključenih na komunalno čistilno napravo. Katere ključne naložbe na tem področju načrtujete v naslednjih 5 do 10 letih?
Hrvaški je bilo iz Operativnega programa za okolje EU v obdobju 2007-2013 na voljo 200 milijonov evrov za projekte upravljanja z vodami. S temi sredstvi trenutno sofinanciramo devet projektov izgradnje vodovodnega sistema ter projektov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, v izbirnem postopku pa so še štirje tovrstni infrastrukturni projekti. Nenehno pripravljamo projektno dokumentacijo za nove projekte v portfelju vode. Trenutno financiramo pripravo projektno-študijske dokumentacije za skupaj 71 projektov. Te projete želimo prijaviti za sofinanciranje EU v finančnem obdobju 2014-2020, v katerem je Hrvaški za naložbe v vodnem sektorju na voljo več kot milijarda evrov. Projekte pripravljajo in izvajajo "Hrvaške vode" v sodelovanju s svojim resornim ministrstvom - ministrstvom za kmetijstvo.

Dotakniva se področja gospodarstva, industrije, kjer vas v kratkem čaka izpolnitev določenih ciljev. 67 industrijskim obratom je bilo odobreno prehodno obdobje, ki traja do konca leta 2018, za uvedbo najboljše razpoložljive tehnologije in pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Konec 2017 je rok za zmanjšanje emisij onesnaževal zraka iz velikih objektov toplotne moči nad 50 MW, ki morajo prav tako pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Do konca leta 2015 je treba zmanjšati emisije hlapnih organskih spojin, ki so posledica uporabe organskih topil itn. Kako se hrvaška industrija pripravlja na te potrebne spremembe? Kako je pripravljeno vaše ministrstvo za izdajo okoljskih dovoljenj? V Sloveniji to ni bil lahek zalogaj.
Izdajamo okoljska dovoljenja, v katerih so opredeljena prehodna obdobja, določena z Aktom o pristopu EU ne glede na vrsto popravka. V Sloveniji in drugod po EU ti postopki trajajo okoli pol leta. Kolikor je mogoče, smo delo v tem oddelku okrepili. V novem postopku in izvajanju presoje vplivov na okolje moramo zagotoviti, da so predpisani ukrepi skladni s cilji. Zagotavljanje tehnlogije, ki sodi med 5 % najboljših razpoložljivih tehnologij, je pomemben del pri sprejemanju odločitev o sprejemljivosti vloge. Imamo celo vrsto programov, namenjenih spodbujanju gospodarstva k večji energetski učinkovitosti. S pomočjo Ministrstva za gospodarstvo in Operativnega programa za konkurenčnost in kohezijo namenjamo približno 100 milijonov evrov za spodbujanje energetske učinkovitosti in uporabo obnovljivih virov energije v predelovalni industriji.

Kako ste se vključili v evropsko ekološko omrežje Natura 2000, ki prispeva k ohranjanju ogroženih vrst in habitatov? Kakšni so vaši načrti za področja, opredeljena kot Natura 2000, in kakšno finančno podporo iz skladov EU si obetate?
Ekološko omrežje Natura 2000 vključuje več kot 37 % zemljišč hrvaškega ozemlja in 16 % obalnih vodah, kar pomeni, da smo po obsegu področij skupaj s Slovenijo v evropskem vrhu. To omrežje je sestavljeno iz 38 pomembnih območij za ptice in 742 območij, pomembnih za druge vrste in habitatne tipe. 8 naših nacionalnih parkov in 11 naravnih parkov so pomemben del omrežja Natura 2000 na Hrvaškem in mnogi že zdaj pomembno prispevajo k razvoju lokalne skupnosti, zlasti prek turizma in z njim povezanimi dejavnostmi. Hrvaški je za varstvo narave do leta 2020 iz evropskih skladov na voljo približno 223 milijonov evrov. Poleg sredstev, s katerimi želimo izboljšati infrastrukturo za obiskovalce, imamo na voljo sredstva za zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti in tal, za spodbujanje ekosistemskih storitev, zelene infrastrukture in ekološkega omrežja Natura 2000. Za te projekte je namenjenih 125 milijonov evrov. S tem denarjem bomo izvedli projekte, kot so razvoj sistema upravljanja območij Natura 2000, razminiranje, monitoring vrst, kartiranje habitatov, ocena stanja ekosistemov in njihovih storitev, gradnja zatočišč za poškodovane živali ter izvajanje akcijskih načrtov za ohranjanje zavarovanih prostoživečih vrst.

Hrvaška je izrazito turistična država, zato ne moreva mimo vprašanja o ekoturizmu ali zelenem turizmu. Kako ga razumete, kakšni so vaši načrti?
Eden od treh glavnih razlogov, zakaj tuji turisti obiščejo našo državo, je ohranjena narava. Za nas je vključevanje naravnih virov v funkcijo rasti, ki je dolgoročno vzdržna, velik izziv. V infrastrukturo zavarovanih območij vlagamo že vrsto desetletij, s čimer smo ustvariti možnosti za trajnostno rast turizma, saj so naši nacionalni parki pravi generator razvoja širše regije. V zadnjih treh letih smo na zavarovanih območjih vložili več kot 40 milijonov evrov. Večina denarja je bila namenjena v nove zmogljivosti za obiskovalce. Tako ustvarjamo nove vsebine, s katerimi želimo pritegniti nove obiskovalce, hkrati pa razbremeniti najbolj obiskane dele nacionalnih in naravnih parkov. S tem domačinom ponujamo nove poslovne priložnosti za razvoj turističnih storitev in trženje kmetijskih proizvodov, ki ne rušijo naravnega ravnovesja.

Začeli smo s projektom „Zelena linija“, ki je namenjen parkom. S tem projektom želimo spodbuditi, da se obstoječa vozila v parkih zamenjajo z okolju sprejemljivejšimi. Vrednost projekta je približno 4 milijone evrov. Sklad za varstvo okolja in energetsko učinkovitost sofinancira 80 % naložb. Parki lahko zaprosijo za sofinanciranje nakupa električnih in hibridnih vozil in plovil. Letos je Sklad za varstvo okolja objavil javni razpis za sofinanciranje projektov obnovljivih virov energije v turističnem sektorju. Javni razpis je namenjen lastnikom hotelov, kampov, apartmajev in restavracij. Turistični sektor se lahko vključuje v programe energetske obnove in programe, ki spodbujajo čistejša vozila –električna in hibridna vozila ali električna kolesa, na primer. Cilj naših projektov v zavarovanih območjih je trajnostni razvoj. Ohranjena narava je naše največje bogastvo in velik potencial za nadaljnji razvoj turizma in številnih podpornih sektorjev. 

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.