Natura 2000 | mag. Vanesa Čanji |
 
Območja Natura 2000 pokrivajo kar 37 % površine Slovenije, zato je razumljiv interes strokovne in širše javnosti, kaj prinaša Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015 do 2020, ki ga je vlada sprejela na svoji aprilski seji. Splošno sprejeta ocena doslej je, da Slovenija ni znala izkoristiti priložnosti, ki so jih različni evropski finančni mehanizmi ponujali za razvojni zagon teh področij. Prav nasprotno, večinoma je Natura postala sinonim za razvojno coklo.
 
Andrej Bibič

Andrej Bibič

Analiza doseganja ciljev Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji ugotavlja, da se je kljub različnim varstvenim režimom in precejšnjemu napredku na nekaterih področjih stanje ohranjenosti številnih habitatov in vrst v razmeroma kratkem času poslabšalo. Torej kljub omejitvam na zavarovanih območjih, ukrepom kmetijsko okoljskih plačil, varstvenim ukrepom v gozdovih, načrtovanju pri sladkovodnem ribištvu idr. Strokovnjaki trdijo, da je poslabšanje posledica predvsem vse večjih pritiskov na biotsko raznovrstnost zaradi širjenja poselitvenih območij ter gradnje industrijskih območij in prometnic. K slabšanju stanja prispevata tudi intenziviranje kmetijskih površin v ravninskih predelih in opuščanje rabe kmetijskih zemljišč v višinskih in odročnih legah.

Spomnimo, da je 71 odstotkov slovenskega omrežja Natura 2000 gozdov, od negozdnih površin kmetijska zemljišča v uporabi pokrivajo okoli 20 odstotkov, med njimi pa so najpomembnejši ekstenzivni travniki. Celinskih voda je površinsko le za dober odstotek omrežja, vendar so življenjski prostor velikega števila vrst in habitatnih tipov Natura. Pomembno vlogo v omrežju Natura 2000 imajo jame, ki so predmet ohranjanja na več kot 70 območjih (od skupaj 354).

Program upravljanja območij Natura 2000 v obdobju 2015 do 2020 v skladu z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) v obsežni prilogi določa podrobne varstvene cilje za vsako posamično območje Natura 2000 in varstvene ukrepe oziroma usmeritve za njihovo doseganje. Določa varstvene ukrepe, ki so potrebni za doseganje varstvenih ciljev območij Natura, ureja vključevanje strokovnih vsebin v zakonske ukrepe, upravne ukrepe, pogodbene ukrepe, v največ primerih pa predpisuje vključevanje v sistem drugih načrtovanj (npr. načrt upravljanja zavarovanega območja, gozdno gospodarske načrte, načrte upravljanja ribištva oz. ribiško gojitvene načrte, načrt upravljanja z vodami). Ukrepi se vključujejo tudi v ukrepe varstva kulturne dediščine.

S sprejetjem tega programa vlada izvaja obveznosti iz evropske direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst v povezavi z direktivo o ohranjanju prosto živečih ptic ter pravne prakse. Pomemben namen programa je, da postavlja okvir za črpanje sredstev EU v skladu z določili Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020, Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 in predloga Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v RS za obdobje 2014-2020, vse samo v delih, ki se nanašajo na območja Natura 2000.

Osnutek Programa upravljanja območij Natura 2000 v obdobju 2015 do 2020 je bil v predhodnem usklajevanju že lani, na javne predstavitve so bili vabljeni različni deležniki, kot pojasnjuje Andrej Bibič iz Sektorja za ohranjanje narave Ministrstva za okolje in prostor. Tri javne predstavitve so bile namenjene kmetijstvu, gozdarstvu in lovstvu ter vodam in ribištvu, dve sta bili namenjeni lokalnim deležnikom (vzhodna in zahodna kohezijska regija), ena pa izvajalcem monitoringov Natura 2000 rastlinskih in živalskih vrst.

Na očitek nekaterih deležnikov, da so s sprejetjem programa hiteli in da ni usklajen, Andrej Bibič odgovarja: »Osnutek programa je bil predmet javne predstavitve in zbiranja pripomb od maja do septembra 2014, nato pa še en mesec v letu 2015. V tem času je bilo podanih precej pripomb. Velik del pripomb iz javne obravnave, ki jih je podalo 21 občin in tri regionalne razvojne agencije, se je nanašal na uvrstitev dodatnih projektov na prilogo, ki določa prednostne projekte za Naturo 2000 do leta 2020. Predlogi, ki so se nanašali predvsem na izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov na območjih, ki so glede na njihovo stanje ohranjenosti in pomen prednostna, so bili dodani v Prilogo 6.4, poglavje A. Za te projekte je predvideno financiranje iz Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-20 in LIFE programa. Predlogi, ki so se nanašali predvsem na obnovo ali izgradnjo infrastrukture za obisk ali urejanje prometa, so bili dodani v poglavja C in D te priloge. Lahko rečem, da nismo upoštevali le majhnega števila predlogov, ker se niso nanašali na nobeno od navedenih Natura območij ali na nobeno od navedenih vsebin.

Velik del pripomb, ki so jih podale strokovne organizacije, se je nanašal na konkretne dopolnitve ali popravke posamičnih podrobnih varstvenih ciljev oz. ukrepov za njihovo doseganje ter na monitoring. Veliko pripomb se je nanašalo na ukrepe na področju kmetijstva. Ukrepe s področja kmetijstva se izvaja skozi Program razvoja podeželja (PRP), ki je bil sprejet še pred to javno razpravo, zato program upravljanja ne vpliva na določila iz PRP. Nekatere organizacije, ki predstavljajo izvajalce ukrepov, so te ukrepe razumele kot režime. Naj poudarim, da ukrepi še vedno temeljijo na prostovoljnosti in kmet sam izbira, katere bo vpisal in na katerem delu svoje površine. Pripombe, ki razumejo te ukrepe kot režime, zato niso bile upoštevane.

Prav nasprotno pa so naravovarstvene organizacije podale predloge, da se ukrepe določi kot režime. Ker program upravljanja ni akt, ki bi imel to pristojnost, teh pripomb nismo upoštevali. Pripomba je šla tudi na datume košnje, ki so določeni za celo državo enako. Datumi, ki omejujejo čas rabe travinja, so določeni glede na upoštevanje ekoloških zahtev vrst ali habitatnih tipov, ki so ogroženi in jih je potrebno varovati. Pri tem je v največji možni meri upoštevan tudi vidik kmetijske rabe.

Del pripomb glede kmetijskih ukrepov se je nanašal na izvajanje ukrepa ozelenitve v okviru I. stebra in ni vezan na Program upravljanja Nature. KGZS je tudi izrazila bojazen, da kmetje ocenjujejo ukrepe kot neuporabne. Menimo, da je treba nameniti posebno pozornost izobraževanju kmetijskih svetovalcev o teh vsebinah ter okrepiti sodelovanje institucij s področja kmetijstva in naravovarstva. Vsi moramo biti pripravljeni na reševanje problemov in na iskanje skupnih, torej kompromisnih rešitev.«

Strokovne javnosti s področja energetske infrastrukture izražajo skrb, da bodo cilji in ukrepi prinesli dodatne težave pri gradnji in obnovi energetske in prometne infrastrukture. Andrej Bibič pojasnjuje: »Podobno bojazen so izražale tudi pripombe GZS. Precejšen del teh pripomb se je nanašal na vsebine in postopke, ki jih ne določa ta program upravljanja, temveč že zakonodaja EU oz. zakoni in uredbe, zlasti s področja presoj sprejemljivosti planov in posegov. Teh pripomb ni bilo mogoče upoštevati pri pripravi tega programa. Glede možnosti obnove infrastrukture je bilo besedilo programa dopolnjeno in omogoča nemoteno obnovo. Postopki umeščanja nove infrastrukture v prostor in njene izgradnje pa omogočajo prevlado tudi v primeru bistvenega uničenja in tudi ta del besedila programa je bil ustrezno dopolnjen.«

Tabela: Prednostni projekti izboljšanja stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov in s tem povezane interpretacije ohranjanja narave (in kulturne dediščine); predviden vir financiranja: Sredstva ESRR Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020 in LIFE

Tabela: Prednostni projekti izboljšanja stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov in s tem povezane interpretacije ohranjanja narave (in kulturne dediščine); predviden vir financiranja: Sredstva ESRR Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020 in LIFE