Okoljske dajatve za emisije CO2 | mag. Vanesa Čanji |
 
Med vladnimi »zelenimi« ukrepi, s katerimi naj bi polnila državno blagajno, naj bi bila tudi sprememba Uredbe o okoljski dajatvi za obremenjevanje okolja z emisijo CO2. Spremembe uredbe naj bi zmanjšale oprostitev plačila omenjene dajatve in tako državi v letu 2015 navrgle dodatnih 30 milijonov evrov. Vprašanje je, ali so izvedljive oziroma kaj bi pomenile za gospodarstvo in razvoj? Gospodarstvo se odločno zavzema, da ga država z okoljskimi dajatvami ne bi dodatno obremenila. Odločitev bo znana do konca leta.
 

Okoljske dajatve za emisije CO2Spomnimo, da so na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za obremenjevanje okolja z emisijo CO2 tri kategorije oprostitve plačila okoljske dajatve. Prva oprostitev velja za gorivo, ki se rabi v napravi, ki je vključena v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi, če upravljavec naprave opravlja energetsko intenzivno dejavnost. V Sloveniji je takih naprav oziroma podjetij 51. Druga oprostitev velja za gorivo, ki se rabi v mali napravi, ki je na podlagi Direktive 2009/29/ES o shemi trgovanja z emisijskimi kuponi izključena iz trgovanja, ker so tako želeli njihovi upravljavci. Takih naprav oziroma podjetij je 25. In tretja vrsta oprostitve velja za gorivo, ki se rabi v napravi de minimis. To so naprave, ki zaradi spremenjene definicije naprave v Direktivi 2009/29/ES o shemi trgovanja z emisijskimi kuponi ne izpolnjujejo več pogojev za napravo in za to niso več vključena v trgovanje z emisijskimi kuponi. Take naprave oziroma podjetja so v Sloveniji štiri.

Shema oprostitev plačila okoljske dajatve za obremenjevanje okolja z emisijo CO2 na podlagi sedaj veljavne Uredbe velja le do konca letošnjega leta, zato je potreben medresorski dogovor. Ministrstvo za okolje in prostor usklajuje stališča z Ministrstvom za finance, Ministrstvom za infrastrukturo in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter gospodarstvom.

Zmanjšanje oprostitve plačila za 25 %?

Ta okoljska dajatev je do sedaj v proračun prispevala od 120 do 130 mio evrov, prav toliko pa je bilo oprostitev plačila okoljske dajatve po dosedanji shemi. Ministrstvo za finance vidi to dajatev v kontekstu zelene davčne reforme, zato predlaga, da se obseg oprostitev plačila »CO2 dajatve« zmanjša za cca 25 %. Gospodarstvo plačuje okoljsko dajatev v višini 14,4 EUR/tono emisij CO2, medtem ko tržna cena za nakup emisijskega kupona za podjetja, vključena v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi, znaša 4 do 5 EUR/tono emisij CO2. Ministrstvo za finance izpostavlja, da je potrebno upoštevati, da podjetja, ki so oproščena plačila okoljske dajatve, plačajo minimalno davčno stopnjo za porabo energenta, določeno v Prilogi I Direktive 2003/96/ES o obdavčitvi energentov.

Gospodarstvo za postopen prehod

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo to dilemo gleda v kontekstu postopne zelene davčne reforme. Oprostitev plačila okoljske dajatve bi po njihovem mnenju vezali na izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije ali obnovljivih virov energije. Nova shema bi morala dati podjetjem dolgoročno vizijo, saj naj bo dolgoročno usmerjena v okolju prijazno proizvodnjo. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je izpostavilo, da so podjetja, ki so vključena v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi in oproščena plačila okoljske dajatve, v letu 2013 ustvarila 90 mio EUR negativnih poslovnih izidov oziroma izgube (če ne štejemo Krke, ki je imela 164 mio EUR dobička). V omenjenih podjetjih je preko 15.000 zaposlenih. Če bi zmanjšali oprostitve plačila okoljske dajatve, bi to za omenjena podjetja pomenilo dodatnih 16 mio EUR stroškov, kar bi še povečalo izgubo. Če bi kakšno izmed teh podjetij šlo v stečaj, bi bili prilivi v proračun veliko manjši kot planiranih 16 mio EUR že z naslova prispevkov.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo se zavzema za model postopnosti, in sicer da se upravičene oprostitve plačila okoljske dajatve postopoma zmanjšujejo do višine dajatve, ki bi kompenzirala nizko tržno ceno emisijskih kuponov v sistemu trgovanja z emisijskimi kuponi. V obdobju 5 let bi se na primer obdavčitev povečala od 0 do 100 %.

Dodatne obremenitve cokla konkurenčnosti

Ministrstvo za infrastrukturo je izpostavilo finančno situacijo dveh največjih termoenergetskih podjetij, in sicer TET in TEŠ. V državah, s katerimi Republika Slovenija trguje z električno energijo, proizvajalci električne energije, ki so vključeni v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi, ne plačujejo dodatnih dajatev in torej nimajo dvojne obdavčitve. Predvsem pa ni uvedena v državah, kjer se večina električne energije proizvede iz premoga. Po mnenju Ministrstva za infrastrukturo je nesmiselno po eni strani razmišljati o dodatnem obdavčevanju termoobjektov, po drugi pa razmišljati o mehanizmih za rezervne kapacitete (CRM), s katerimi bi jih v razmerah nizkih cen električne energije obdržali v obratovanju. Vsaka dodatna obdavčitev proizvodnje električne energije v termoenergetiki v Sloveniji prizadene v glavnem Holding Slovenske Elektrarne. To pomeni, da se povečuje verjetnost unovčitve državnega poroštva za kredit, najet pri Evropski investicijski banki za graditev bloka 6 TEŠ.

Povišana okoljska dajatev bi imela vpliv tudi na ceno električne energije na položnicah. Če se cena okoljske dajatve poveča za 1 EUR/t CO2, se lastna cena proizvodnje električne energije v TEŠ poveča za okoli 2 %. Povečanje lastne cene proizvodnje za 2 % pomeni 1,2 EUR/MWh. Analiza cen končnih odjemalcev trenutno kaže, da bi se cene za končnega odjemalca spremenile na vsak dodaten EUR /t CO2 približno 0.7 % za povprečnega gospodinjskega odjemalca in skoraj 1,2 % za industrijski odjem.

Lahko se zgodi, da električne energije iz TEŠ ne bo možno prodajati, če bo lastna cena večinoma nad tržno ceno in bi obratovanje pomenilo izgubo, ki bi jo trpela skupina HSE. Zato bi uvedba plačila okoljske dajatve oziroma zmanjšanje oprostitve plačila, ki bi veljalo za termoelektrarne le v Sloveniji, bolj vplivala na položaj TEŠ kot pa na ceno električne energije z naslova okoljske obremenitve (preglednice 1-4).

Preglednica 1: Količina emisij v t CO2 in višina oprostitev podjetij, ki so vključena v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi in so oproščena plačila okoljske dajatve

Preglednica 1: Količina emisij v t CO2 in višina oprostitev podjetij, ki so vključena v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi in so oproščena plačila okoljske dajatve

Preglednica 2: Scenariji finančnih posledic zmanjšanja oprostitev plačila CO2 dajatve v mio EUR in povečanja prilivov v proračun RS v 2015

Preglednica 2: Scenariji finančnih posledic zmanjšanja oprostitev plačila CO2 dajatve v mio EUR in povečanja prilivov v proračun RS v 2015

Preglednica 3: Finančna obremenitev v mio EUR v primeru 20 % letnega zmanjševanja oprostitev plačila okoljske dajatve

Preglednica 3: Finančna obremenitev v mio EUR v primeru 20 % letnega zmanjševanja oprostitev plačila okoljske dajatve

Preglednica 4: Ocena finančnih posledic obremenitev industrijskih podjetij, ki so prejeli brezplačno emisijske kupone v višini 5 EUR t/CO2

Preglednica 4: Ocena finančnih posledic obremenitev industrijskih podjetij, ki so prejeli brezplačno emisijske kupone v višini 5 EUR t/CO2

Če bi želeli dobiti dodatnih 30 mio EUR proračunskih sredstev z zmanjšanjem oprostitev plačila okoljske dajatve, bi morali zmanjšati oprostitve plačila okoljske dajatve za industrijska podjetja tako, da bi ta plačala 5 EUR/t CO2. To bi omogočilo proračunske prilive v višini 8,5 mio EUR. Termoenergetika bi plačala 4,5 EUR/t CO2, kar bi omogočilo dodatne proračunske prilive v višini 22,2 mio EUR.

Nevarnost dvojne obdavčitve

Ministrstvo za infrastrukturo se s takim predlogom ne strinja. Opozarja, da za energetsko intenzivno industrijo oziroma zavezance, ki so vključeni v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi, veljajo isti pogoji v vseh državah članicah EU. Določeno količino emisijskih kuponov prejmejo brezplačno zaradi tveganja “odlivanja ogljika” v tretje države. Ta količina se vsako leto znižuje. Če imajo podjetja presežne emisije, morajo emisijske kupone že sedaj kupiti na trgu. Trenutna cena emisijskega kupona je med 5 do 7 EUR/t CO2.

Velika Britanija je edina EU država, ki ima za te zavezance uvedeno CO2 dajatev, s katero kompenzira nizko ceno emisijskih kuponov. Poleg Velike Britanije bi bila Slovenija torej edina država, ki bi imela za energetsko intenzivna podjetja, ki so hkrati vključeni v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi, dvojno obdavčitev. To bi povzročilo nekonkurenčnost energetsko intenzivne industrije v primerjavi z ostalimi državami EU. Potencialna CO2 dajatev bi se skoncentrirala na 36 delujočih energetsko intenzivnih industrijskih podjetij v Sloveniji. Posledica novih davčnih obremenitev bi bilo poslabšanje mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, saj ta podjetja prispevajo 18 % celotnega izvoza Republike Slovenije.

Naj omenimo, da sta poleg preteklih dvigov okoljsko-energetskih obremenitev (trošarine in prispevki) za leto 2015 napovedana še dvig prispevkov iz naslova obnovljivih virov energije – OVE (podvojitev prispevka za zemeljski plin) in dvig prispevkov iz naslova učinkovite rabe energije – URE. Iz tega naslova je bila poraba energentov v napravah, ki so vključene v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi, do sedaj oproščena plačila okoljske dajatve. Nova dajatev naj bi jih po oceni GZS obremenila za 5,4 mio EUR, kar prav tako vpliva na konkurenčnost podjetij, ki so veliki porabniki energije.