| | | |
| V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, tokrat sodeluje tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, objavljamo odgovore na aktualna vprašanja podjetij, ustanov, bralcev in revije EOL. V tej številki MKGP odgovarja, kaj se dogaja z ustanovitvijo družbe Slovenski gozdovi d.o.o. in kako poteka sanacija gozdov. MOP pa o interventnih ukrepih za protipoplavno varnost, o koncesionarjih za urejanje voda, o izrabljenih motornih vozilih, o malih kompostarnah in o zeleni davčni reformi. | |
Sklad se bo preoblikoval v gospodarsko družbo
V prvi polovici leta 2014 je ministrstvo načrtovalo, da bi se upravljanje z gozdovi preneslo s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS na družbo Slovenski gozdovi d.o.o. Družba bi upravljala z gozdovi v lasti RS, torej z okrog 250.000 ha gozdov. Kaj načrtuje MOP glede realizacije te ideje, je še aktualna, in ali je bila opravljena kakšna analiza sanacije slovenskih gozdov po žledolomu?
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bo tudi v prihodnje zagotavljalo, da se gospodarjenje z gozdovi izvaja na način trajnostne rabe gozda kot obnovljivega naravnega vira ter uveljavlja javni interes oziroma izvajanje vseh funkcij gozdov oziroma njihove večnamenske vloge. Do izteka veljavnosti koncesijskih pogodb za izkoriščanje gozdov v lasti RS si bo prizadevalo, da bo dosežen optimalni dohodek iz državnih gozdov. Upoštevalo pa se bo načelo trajnosti in krepitve vseh drugih vlog gozda. MKGP je na podlagi dosedanjih izkušenj ugotovilo, da so potrebne sistemske spremembe pri gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Za preoblikovanje obstoječega načina gospodarjenja z gozdovi, po izteku večine koncesijskih pogodb v sredini leta 2016, pa je potrebna ustrezna zakonska sprememba. Ministrstvo meni, da bi moral po izteku koncesij Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad), preoblikovan v gospodarsko družbo, prevzeti aktivno vlogo gospodarja državnih gozdov po vzoru drugih evropskih držav ob upoštevanju razvoja domače lesne industrije ter s tem višje dodane vrednosti lesa. Sklad (nova gospodarska družba) bi tudi sam vodil izkoriščanje državnih gozdov na način, da bi aktivno sodeloval pri izbiri drevja za posek, prevzemal gozdno-lesne sortimente, jih sam prodajal, odpremljal in prevažal do kupcev. Posek in spravilo, gojitvena in varstvena dela ter gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture bi Sklad sam izvajal predvidoma samo v določenem obsegu, pretežni del samega izvajanja proizvodnje bi oddajal v koncesije oziroma izbiral izvajalca prek javnih naročil.
Potek sanacije gozdov, prizadetih v letošnjem žledolomu, spremlja Zavod za gozdove Slovenije. Trenutno so na voljo konkretni in podrobni podatki za obdobje od nastanka žledoloma do 17.10.2014. Novejši podatki bodo na voljo v decembru 2014.
Za prve interventne protipoplavne ukrepe denar zagotovljen
Premier je naložil okoljskemu ministrstvu hitro pripravo akcijskega programa za preprečevanje poplav. Kateri so ključni poudarki tega programa? Kakšna finančna sredstva predvideva in ali bodo zagotovljena? Strokovnjaki na nedavni okrogli mizi o poplavah so opozorili, da akcijski načrt ne bo dovolj, saj Slovenija potrebuje celostno strategijo upravljanja z vodami. Se s tem strinjate; ali boste pristopili h korenitejšim spremembam na področju upravljanja z vodami in s prostorom?
V četrtek, 28. 11., je Vlada RS sprejela Akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav. Akcijski načrt vsebuje štiri sklope ukrepov, za katere bo vlada namenila skupaj skoraj 37,5 mio evrov, od tega 1,1 mio v letošnjem in 36,4 mio evrov v letu 2015, in sicer:
Sklop 1
V prvem sklopu je opredeljen nabor nujno potrebnih interventnih gradbenih del na slovenskih vodotokih in vodni infrastrukturi, ki bodo preprečila, da bi bile škode v primeru ponovitve poplav (podobna intenziteta in obseg) iz leta 2014 še večje. Nabor del je pripravila Agencija RS za okolje v sodelovanju z izvajalci gospodarske javne službe urejanja voda, izvedena pa naj bi bila v roku 6 mesecev.
Za ta dela se zagotovijo sredstva v višini do 11.949.500 evrov, in sicer do višine 841.000 evrov v proračunu RS za leto 2014 in do višine 11.108.500 evrov v proračunu RS za leto 2015, ki se zagotovijo v mesecu januarju 2015.
Sklop 2
Agencija RS za okolje v sodelovanju z izvajalci gospodarske javne službe urejanja voda je pripravila tudi Program gospodarske javne službe urejanja voda, ki je opredeljen v drugem sklopu akcijskega načrta. Gre za vzdrževanje vodotokov, vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč za leto 2015, s katerimi se na splošno zagotovi večja pretočnost slovenskih vodotokov.
Ocenjena vrednost teh del za leto 2015 znaša 25 milijonov evrov.
Sklop 3
V sklopu tri so opredeljeni dolgoročni ukrepi s področja obvladovanja poplavne ogroženosti in upravljanja z vodami nasploh. Gre za nabor sistemskih, organizacijskih, normativnih in drugih ukrepov, ki so ključni, da se področje upravljanja z vodami s poudarkom na urejanju voda, dolgoročno uredi.
Sklop 4
V četrtem sklopu so opredeljena interventno vzdrževalna dela na cestni in drugi prometni infrastrukturi, ki je bila poškodovana v okviru poplavnih dogodkov.
Za ta dela se zagotovijo sredstva v višini do 538.050 evrov, in sicer do višine 277.050 evrov v proračunu RS za leto 2014, do višine 261.000 evrov v proračunu RS za leto 2015, ki s zagotovijo v mesecu januarju 2015. Nabor del je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo.
Predlog celovitih ukrepov in odprava administrativnih ovir
Vlada je poleg tega na seji sprejela še nekaj sklepov. Ministrstvo za finance in Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) bosta do konca leta 2014 pripravita predloge sprememb zakonov na način, da se določi namenskost postavk Sklada za vode (namenskega proračunskega sklada), ki bo eden ključnih virov za zagotavljanje sredstev za sistemsko in dolgoročno financiranje nalog zmanjševanja poplavne ogroženosti v Republiki Sloveniji. MOP bo do konca decembra 2014 pripravil Predlog celovitih ukrepov za izvedbo reorganizacije področja urejanja voda in zmanjševanja poplavne ogroženosti za obravnavo na vladi. MOP ter Ministrstvo za javno upravo bosta z namenom zmanjšanja zaostankov in kadrovske podhranjenosti področja urejanja voda do konca decembra 2014 pripravila predlog ustreznih kadrovskih prerazporeditev. MOP bo do konca februarja 2015 preučil veljavne predpise in pripravil predlog normativnih sprememb, s katerimi se odpravijo nepotrebne administrativne ovire pri umeščanju vodne infrastrukture v prostor, pri upravljanju voda in izvedbi protipoplavnih investicij. MOP bo tudi redno mesečno poročal vladi o izvajanju Akcijskega načrta interventnih aktivnosti zaradi poplav ter o pripravi morebitnih dodatnih ukrepov za optimizacijo izvajanja protipoplavne zaščite.
Za urejanje voda bo skrbelo sedem koncesionarjev
V razpravah o odgovornosti za (ne)kakovostna in (ne)racionalno opravljena dela na področju upravljanja voda so bili izpostavljeni nekateri koncesionarji. Katera podjetja – koncesionarji za upravljanje voda so dobili nove koncesije in koliko sredstev je bilo v tem letu namenjeno za njihova dela na vodnih območjih?
Vlada RS se 9. 10. je seznanila s Poročilom o pregledu in ocenjevanju ponudb in sprejela Odločitev o oddaji naročila v postopku oddaje javnega naročila »Pridobitev koncesije za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda« za območja izvajanja javnih služb.
Minister, pristojen za okolje, je s sklepom o začetku postopka oddaje javnonaročniškega javno – zasebnega partnerstva in sklepom o imenovanju strokovne komisije 24. 10. 2013 pričel postopek izbire koncesionarjev za izvajanje obvezne državne gospodarske službe na področju urejanja voda. Razpis za izbiro izvajalcev je bil objavljen na Portalu javnih naročil http://www.enarocanje.si, dne 14. 11. 2013 pod številko objave JN14471/2013 in v Uradnem listu Evropske unije, dne 19. 11. 2013, pod št. objave 2013/S 224-389180. Sledila sta mu dva popravka, rok za oddajo je bil 15. 1. 2014 do 10.00. ure. Javno odpiranje ponudb je bilo izvedeno v prostorih naročnika dne 15. 1. 2014, s pričetkom ob 12.00. uri in se je nadaljevalo dne 21. 1. 2014 ob 10.00. uri. Na 9 sklopih je prispelo skupno 21 ponudb. Več ponudnikov je v zvezi s potekom odpiranja ponudb vložilo zahtevek za revizijo. Naročnik je zahtevke za revizijo zavrnil, ponudniki so revizijo nadaljevali pred Državno revizijsko komisijo. Le ta je 26. 3. 2014 vse zahteve zavrgla oziroma zavrnila. Sledil je pregled ponudb s strani strokovne komisije najprej s preverjanjem formalne popolnosti, nato je sledila ocenitev popolnih ponudb. Strokovna komisija je sestavila Poročilo o pregledu in ocenjevanju ponudb.
Vlada Republike Slovenije je v postopku oddaje javnega naročila »Pridobitev koncesije za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda« sprejela odločitev, da se za koncesionarje v postopku oddaje javnega naročila za »Pridobitev koncesije za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda« izbere:
– za sklop 1 – Koncesija za območje zgornje Save
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, d.d., Ulica Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj
– za sklop 2 – Koncesija za območje srednje Save
HIDROTEHNIK, d.d., Slovenčeva 97, 1000 Ljubljana
– za sklop 3 – Koncesija za območje spodnje Save
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO, d.d., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto
– za sklop 4 – Koncesija za območje Savinje
NIVO EKO dejavnosti v ekologiji, d.o.o., Ulica Savinjske čete 17, 3310 Žalec
– za sklop 5 – Koncesija za območje porečja Drave
DRAVA VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ, d.d., Žnidaričevo nabrežje 11, 2250 Ptuj
– za sklop 6 – Koncesija za območje porečja Mure
MURA-VGP, d.d., Lipovci 265 b, 9231 Beltinci
– za sklop 7 – Koncesija za območje povodja Soče
VEKTON, d.o.o., Breg 16, 3000 Celje
– za sklop 8 – Koncesija za območje povodja jadranskih rek z morjem, razen območja Krajinskega parka Sečoveljske soline
DRAVA VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ, d.d., Žnidaričevo nabrežje 11, 2250 Ptuj
– za sklop 9 – Koncesija za izvajanje del in storitev čiščenja gladine celinskih voda ter preprečevanja onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda zaradi naravnih in drugih nesreč
DRAVA VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ, d.d., Žnidaričevo nabrežje 11, 2250 Ptuj.
Pravnomočnost odločitve o oddaji naročila za sklope 1, 2, 3, 4 in 5 je vezana na pravnomočnost odločitve o izbiri koncesionarja za sklop 7.
Za izjavo o lokaciji ponovno medresorska usklajevanja
Računsko sodišče je v posebnem pismu Vladi RS opozorilo, da kljub napovedi v porevizijskem postopku še ni spremembe sistema ravnanja z motornimi vozili pri podajanju izjave o lokaciji vozila. Sprememba naj bi bila opravljena do konca leta 2011. Neustrezno zasnovana izjava o lokaciji vozila kot način začasne odjave vozila iz prometa ne spodbuja lastnikov, da bi dali izrabljeno vozilo v razgradnjo koncesionarjem javne službe, zato se razmere na trgu še slabšajo, Slovenija pa izgublja sekundarne surovine. Kaj namerava storiti MOP?
Ključnega ukrepa za zagotovitev večjega zajema izrabljenih vozil v razgradnjo ni moč zagotoviti v okviru predpisa o ravnanju z izrabljenimi vozili in pristojnosti MOP. Glavni razlog, da vozila »poniknejo« je zloraba izjave o lokaciji, inštrumenta odjave vozila iz prometa na podlagi Zakona o motornih vozilih. Zaradi tega je MOP predlagalo ukinitev izjave o lokaciji in uvedbo finančnega inštrumenta – dajatve na lastništvo vozila, katere finančnega bremena bi bil lastnik vozila razbremenjen ob prodaji vozila ali ob oddaji izrabljenega vozila v razgradnjo. Kljub številnim medresorskim usklajevanjem do uvedbe takega inštrumenta ni prišlo. Zaradi tega sta konec leta 2013 MKO in MzIP dosegla soglasje o uvedbi alternativne rešitve. V okviru sprememb in dopolnitev Zakona o motornih vozilih je bila načrtovana omejitev časovne veljavnosti izjave o lokaciji, vendar pa je bil postopek sprejemanja zakona poleti prekinjen. MOP in MIP si trenutno ponovno prizadevata doseči medresorsko soglasje za uveljavitev omenjenega finančnega inštrumenta. To bi bilo tudi v skladu z obstoječo prakso v drugih državah članicah, in za vključitev MF v načrtovanje te rešitve. V primeru, da takega dogovora ne bo mogoče doseči, bo predvidoma dodatno proučen in zasnovan alternativni ukrep časovne omejitve izjave o lokaciji vozila.
Kompostarne, ki predelajo do 100 ton odpadkov, so male kompostarne
Komunala Kranj opozarja, da prihaja do težav pri oddaji bioloških odpadkov prevzemnikom, ker nekateri nočejo sprejemati vrtnih odpadkov. Rešitev vidijo v lastni mali kompostarni, a se srečujejo s problemi pri pridobivanju dovoljenj za male kompostarne. Kaj lahko pričakujejo?
Okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov izdaja Agencija RS za okolje na podlagi Zakona o varstvu okolja ter v skladu z Uredbo o odpadkih in Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata.
Okoljevarstveno dovoljenje mora pridobiti vsak upravljavec kompostarne, ki predeluje biološko razgradljive odpadke iz priloge 1 Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata. Določila navedene uredbe se sicer ne uporabljajo za rastlinske odpadke, ki nastajajo v kmetijstvu, če njihova predelava poteka na kraju njihovega nastanka in če se iz njih nastali kompost uporabi pri kmetovanju izključno na tem kraju.
Iz navedenega izhaja, da mora vsak upravljavec kompostarne, ki prevzema odpadke od drugih povzročiteljev, ne glede na letno količino prevzetih biološko razgradljivih odpadkov iz priloge 1 Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po zgoraj navedenih predpisih.
Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, ki podrobno določa pravila ravnanja in druge pogoje v zvezi s predelavo biološko razgradljivih odpadkov, ne uvršča kompostarn med male kompostarne in ostale kompostarne. Tako delitev je predpisoval Pravilnik o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompost, ki je uvrstil kompostarne, ki so predelovale do 100 ton biološko razgradljivih odpadkov letno, med male kompostarne.
Komunala Kranj je v letu 19. 2. 2008 pridobila okoljevarstveno dovoljenje za predelavo 100 ton biološko razgradljivih odpadkov po Pravilniku o ravnanju z odpadki ter Pravilniku o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompost za dobo 5 let z dokončnostjo tega dovoljenja ter dne 11. 12. 2012 odločbo o spremembi veljavnosti istega dovoljenja na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja z datumom njegove veljavnosti do 6. 3. 2018.
Iz navedenega izhaja, da ima Komunala Kranj d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj veljavno okoljevarstveno dovoljenje in spremenjeno z odločbo do 6. 3. 2018, in sicer za predelavo 100 ton biološko razgradljivih odpadkov.
Trenutno na Agenciji RS za okolje Komunala Kranj d. o. o., nima vložene vloge za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja in spremenjenega z odločbo za predelavo biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni.
Nosilec za zeleno davčno reformo je in ni znan
Vlada je napovedala zeleno davčno reformo. Kako je MOP vključen v pripravo te reforme?
Zelena proračunska in davčna reforma opredeljena kot strateški vladni projekt, katerega nosilec je Ministrstvo za finance. MOP bo pri pripravi in izvedbi tega projekta tvorno sodeloval, vendar pa se mora glede organizacije in časovnice dela opredeliti nosilec.
