Reciklažna industrija |
 
Reciklažna industrija se bo sesula, če ne bo sprememb in če Vlada RS ne bo reagirala. To je bistveno sporočilo prve konference reciklažne industrije. V Sekciji zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS je zdaj 31 podjetij. Povezali so se zato, ker želijo, da se v Sloveniji vzpostavi poslovno okolje, v katerem bo mogoče na tržnih načelih razvijati dejavnost zbiranja in predelave vseh vrst odpadkov.
 

Položaj panoge se iz leta v leto slabša. Analiza poslovanja v letih 2010 – 2013 najbolj nazorno predstavljajo spodnji grafi.

Reciklažna industrija. EBITDA (graf 1) Reciklazna_industrija_graf_2_Cisti_poslovni_izid Reciklažna industrija. Povprečno število zaposlenih. (graf 3)

Prav tabela o številu zaposlenih kaže, kako se lahko krčijo zelena delovna mesta. Toda zgovorni so vsi elementi poslovanja reciklažne industrije. Nižji so poslovni prihodki, odhodki, število zaposlenih, poslovni izid, ki se je zelo zmanjšal, EBIDTA in čisti poslovni izid.

Na konferenci so opozorili, da se bo položaj panoge še poslabšal, če ne bo Slovenija pozorna pri implementaciji napovedanih sprememb nekaterih evropskih direktiv: o odpadkih, o embalaži in odpadni embalaži, o odlaganju na odlagališčih, o izrabljenih vozilih, o baterijah in akumulatorjih, odpadnih baterijah in akumulatorjih ter odpadni in električni in elektronski opremi. Nekatere napovedane spremembe lahko bistveno vplivajo na poslovanje podjetij, hkrati pa so načrtovani nekateri višji cilji za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov. Tako pri komunalnih odpadkih na 70 % do leta 2030, uvedeni bodo minimalni pogoji za delovanje za razširjeno odgovornost proizvajalca, preprečevalo se bo nastajanje živilskih odpadkov v celotni prehranski verigi, še bolj pa bo omejeno odlaganje na odlagališčih za komunalne odpadke, ki niso ostanki odpadkov.

Visoki so cilji za ponovno uporabo in reciklažo po materialih za odpadno embalažo (do leta 2020); 45 % plastika, 50 % les, 70 % železne kovine, 70 % aluminij, 70 % steklo in 85 % papir in karton.

Mag. Vilma Fece iz Gorenja je zelo jasno opredelila, kaj zahtevajo zavezanci za podaljšano odgovornost proizvajalca od akterjev, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki:

  • MKO naj vzpostavi takšno zakonodajno podlago, ki bo natančno podala pravila in okvirje delovanja celotnega sistema, zavezanci naj bodo obvezno vključeni v sprejem te zakonodaje,
  • MKO naj vzpostavi celovit informacijski sistem, ki bo omogočal enostavno preglednost nad vključitvijo zavezancev v sisteme, izpolnjevanje ciljev, finančne tokove, … ter uvede učinkovit inšpekcijski nadzor pri vseh akterjih, vključenih v sisteme (tudi pravilno porabo namenskih finančnih sredstev),
  • zaostrijo naj se pogoji za »registracijo« izvajalcev sistemov, vključi naj se finančna garancija,
  • transparentnost poslovanja vseh izvajalcev sistemov ravnanja z odpadki,
  • osebna odgovornost za izvajanje sistemov (tudi pri javnih uslužbencih).

Nekatera nova vprašanja, na katera bo morala Slovenija zelo premišljeno odgovoriti, pa spodbuja nov EU katalog o odpadkih in nekatera razmišljanja v posameznih državah EU.

Za aktualna razmišljanja o tem, kako v Sloveniji pristopiti k prenovi sistema ravnanja z odpadno embalažo, je mag. Vilma Fece spomnila, kaj so kot temelj sprememb opredelili na sejah komisije za embalažo in odpadno embalažo (8. in 14. 11. 2013):

  • uskladitev s predpisi UE
  • seznam predmetov, ki so embalaža ter katero embalažo vključiti v shemo ravnanja z OE
  • pogoji za DROE
  • količinski pragovi za zavezance (kdaj nastane obveznost zagotavljanja ravnanja z OE)
  • sistem poročanj – informacijski pragovi
  • nadzor (interni med DROE in zavezanci ter nadzor s strani pristojnih organov)
  • razmejitev nalog med IJS/DROE/podizvajalci
  • določitev deležev
  • prehodno obdobje

Vprašala se je, kakšen je namen, da se v javnosti ustvarja vtis kaosa na področju ravnanja z odpadno embalažo.

Različne problemske poudarke k vsebini prve konference reciklažne industrije v Slovenji so prispevali: Janja Leban, GZS, doc. dr. Vasilka Sancin, Pravna fakulteta Ljubljana, mag. Justina Šepetavc, Vipap, Marjan Mačkošek, Štore Steel, Aleš Hauc, NKBM, Brigita Šarc, Dinos, Marjan Maček, FURS, Marjana Drolc Kaluža, SIJ, dr. Janez Šušteršič, Univerza na Primorskem in mag. Mitja Kocmut, odvetniška družba Kocmut.

Reciklažna industrija je ogrožena

Jure Fišer, predsednik sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS

Predlog sprememb evropskih direktiv na področju ravnanja z odpadki prinaša vrsto novosti, predvsem pa je opazen odločen nadaljnji premik k reciklaži in sonaravnemu razvoju.

V Sekciji zbiralcev in predelovalcev odpadkov smo zelo zaskrbljeni, saj poslujemo v zadnjih letih s celo vrsto problemov, ki ogrožajo nadaljnji razvoj naše branže. Poleg ekonomske krize gre v prvi vrsti predvsem za celo vrsto administrativnih ovir pri poslovanju – od neustrezne okoljske zakonodaje do nestimulativne davčne zakonodaje ter posledično predvsem razmaha sive ekonomije pri odkupu odpadkov od fizičnih oseb. Zlasti je moteča nelojalna konkurenca s strani izvajalcev javnih gospodarskih služb, ki so zgradili regijske centre za ravnanje s komunalnimi odpadki z evropskim sredstvi, sedaj pa se borijo na trgu z dumpinškimi cenami storitev pri ravnanju s tržnimi kategorijami odpadkov.

Nadaljnje pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj in umeščanje objektov za predelavo odpadkov je zelo oteženo. Ni nam jasno, kako bomo kot država zagotovili, da bomo v petih letih drastično povečali izpolnjevanje nacionalnih ciljev na področju reciklaže posameznih kategorij odpadkov. Investiranje v zasebni sektor reciklaže, ki je v letu 2013 posloval z izgubo, ob nerazumnih ovirah pri umeščanju reciklažnih objektov v prostor se kaže kot utopija.

Nisem prepričan, da se na MOP in nasploh v vladi docela zavedajo odgovornosti za nastalo situacijo, predvsem pa posledic, ki nas bodo doletele čez pet let kot finančne kazni za nedoseganje predpisanih nacionalnih ciljev za reciklažo.