Mobilnost v naravi |
 
Novela zakona o ohranjanju narave, ki je stopila v veljavo v začetku julija, uvaja pomembne novosti tudi na področju ureditve vožnje v naravnem okolju. Cilj novele zakona je celovita ureditev vožnje v naravnem okolju, ki hkrati upošteva javni interes ohranjanja narave in legitimne zasebne interese lastnikov vozil na motorni pogon in koles za rekreacijsko oziroma športno vožnjo v naravi.
 

Mobilnost v naraviUreditev vožnje v naravnem okolju je eno od pomembnih področij varstva narave, ki je že vse od leta 1995 urejeno s posebno uredbo. Ta uredba je v naravnem okolju zaradi varstva narave prepovedovala zlasti vožnjo z vozili na motorni pogon in s kolesi v »rekreacijske namene«. Prepovedano je bilo tudi organiziranje voženj v naravnem okolju, kar je posledično onemogočilo javne prireditve v ta namen. Nadzor nad izvajanjem uredbe in sankcioniranje kršitev nista bila ustrezna oziroma se nista izvajala. V zadnjem času se je bistveno povečalo število vozil, ki so namenjena rekreaciji in vožnji po brezpotjih, površin, kjer bi se ta vozila lahko vozila, pa ni bilo. Tudi razvoj kolesarstva, zlasti gorskega, kot pomembne rekreacijske dejavnosti in turistične panoge je v zadnjem času v velikem porastu. Zato dosedanja pravna ureditev ni več ustrezala družbenim razmeram. Določbe te uredbe so bile v zadnjih letih predmet intenzivnega obravnavanja in iskanja novih rešitev, ki bi na primeren način uredile razmere na tem področju.

Glede na uredbo iz leta 1995 so v noveliranem zakonu ohranjene tiste prepovedi, za katere je bilo na podlagi ocene stanja ugotovljeno, da so potrebne za varstvo narave. Nova ureditev delno sprošča vožnjo v naravnem okolju in daje možnosti za vožnjo v posebej določenih območjih za šport in rekreacijo, ki pravno sicer niso del naravnega okolja, dejansko pa lahko imajo te površine vse želene kvalitete narave.

Vozila na motorni pogon so v noveli zakona opredeljena na enak način kot dosedaj. Ohranile so se prepovedi vožnje, parkiranja, ustavljanja in organiziranja voženj z vozili na motorni pogon v naravnem okolju. To pa ne velja za opravljanje dejavnosti kmetijstva, gozdarstva, čebelarjenja in druge posebej navedene dejavnosti ter za službene in druge podobne vožnje. Vse izjeme so v predlogu zakona izrecno naštete.

Nova pravna ureditev ohranja pojem naravnega okolja za namene ureditve vožnje. Ta pojem je ožji od pojma narave in je spremenjen v toliko, da posebej določa, da v naravno okolje ne sodijo določena območja za rekreacijo in šport (poligoni). Predlagana rešitev zaradi tega predvideva, da se bo v okviru občinskih prostorskih načrtov določilo posebna območja za rekreacijo in šport, ki bodo izrecno vključevala tudi vožnjo z vozili na motorni pogon. To pomeni, da bodo ta območja v postopkih okoljskih presoj ocenjena kot primerna za namene vožnje z vozili na motorni pogon. Taka območja bodo lahko za vožnjo z vozili na motorni pogon posebej urejena z gradbenimi deli ali pa bodo samo takim vožnjam namenjena. Naravno okolje so območja izven naselij in cestnega omrežja ter gozdnih cest in območij, ki so z občinskimi prostorskimi akti določena kot površine za rekreacijo in šport in ki vključujejo vožnjo z vozili na motorni pogon, izven objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture ter izven območij rudarskih operacij.

Novela zakona na enak način kakor doslej dopušča ustavitev ali parkiranje vozil na motorni pogon v pasu 5 m izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča. Dodana pa je nova izjema, in sicer je dopuščeno začasno parkiranje ob javnih prireditvah. To območje šteje za prireditveni prostor.

Popolna novost, ki je vključena v novelo, je izjema od prepovedi vožnje z vozili na motorni pogon, ki se nanaša na organiziranje javnih prireditev. Le ta se umešča v veljavno ureditev, ki je sicer urejena z zakonom, ki ureja javna zbiranja. Izrecno je določeno, da gre za izjemo od določb zakona, ki ureja gozdove, in določb zakona, ki ureja kmetijska zemljišča. To pomeni, da se s tem dopušča organiziranje javnih prireditev z vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju. Tako je mogoče pod zakonsko določenimi pogoji (časovne in prostorske omejitve) organizirati javne prireditve z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, pri čemer je ob tem predvideno predhodno soglasje ZRSVN, v okviru katerega bosta morala pozitivno mnenje podati tudi Zavod za gozdove Slovenije in kmetijsko svetovalna služba, vsaka organizacija za svoje področje. Soglasje se bo lahko podalo s pogoji, ki bodo del dovoljenja za javno prireditev. Organizator je dolžan po končani prireditvi prireditveni prostor sanirati oziroma ga v kar največji možni meri približati predhodnemu stanju.

V noveli zakona se je opustila prepoved organiziranih voženj v zavarovanih območjih in v gozdnem prostoru, kjer je v zavarovanih območjih veljala tudi za ceste. Če se bo izkazala potreba po prepovedi, se bo to izvedlo z aktom o ustanovitvi zavarovanega območja. Z Zakonom o gozdovih je vožnja z vozili na motorni pogon v gozdnem prostoru že ustrezno urejena.

Novela prinaša tudi obveznost evidentiranja in označevanja vozil na motorni pogon, ki niso namenjena za vožnjo po cesti in zato niso označena oziroma jih ni mogoče identificirati. Za izvajanje zadevnih določb zakona bo treba vzpostaviti in upravljati ustrezno evidenco, ki za vozila na motorni pogon še ne obstaja. Za vzpostavitev in upravljanje nove evidence je pristojno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Uveljavitev teh določb zakona je zaradi zahtevnosti zamaknjena za dve leti, pri čemer bo moralo za to pristojno ministrstvo v enem letu po uveljavitvi novele zakona sprejeti podzakonski predpis, s katerim bo uredilo podrobnejši način vpisa v evidenco vozil na motorni pogon, vsebino vloge za vpis v evidenco vozil na motorni pogon, vključno z načini dokazovanja lastništva vozila na motorni pogon, način upravljanja evidence, obrazec potrdila o vpisu v evidenco vozil na motorni pogon in podrobnejši način označitve vozil na motorni pogon.

Predlog novele Zakona o ohranjanju narave, ki ga sprejela Vlada RS, določb o vožnji s kolesom v naravnem okolju ni vseboval, saj se je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje odločilo, da določbe o urejanju vožnje s kolesom v naravnem okolju zaradi nasprotovanj nekaterih javnosti umakne iz predloga zakonskega besedila. To področje naj bi se pozneje uredilo z uredbo, izdano na podlagi Zakona o ohranjanju narave.

V postopku sprejemanja predloga zakona v državnem zboru pa je bila ureditev vožnje s kolesi v naravnem okolju vključena v predlog zakona na predlog poslancev na seji matičnega delovnega telesa. Uveljavljena ureditev je temeljila na naslednji obrazložitvi: »Izhajajoč iz obremenjevanja, ki ga vožnja s kolesom povzroča v naravi, in upoštevajoč strokovna priporočila in stališča zainteresirane strokovne in druge javnosti: kolesarskih združenj, zvez in posameznikov, lastnikov zemljišč, kmetovalcev in njihovih asociacij, planincev, lovcev, ribičev, tabornikov, naravovarstvenikov, turističnih združenj in drugih deležnikov, se vožnja s kolesom v naravnem okolju dovoljuje na utrjenih poteh, če temu ne nasprotujejo lastniki ali upravljavci teh poti.«.

V veljavi ostajajo določbe Zakona o planinskih poteh, kjer se lahko vozi s kolesom v naravnem okolju samo po tistih planinskih poteh, ki so posebej označene, da je tam vožnja s kolesi dovoljena. Prav tako ostajajo v veljavi tudi določbe Zakona o gozdovih, da se lahko vozi s kolesom v naravnem okolju po tistih gozdnih vlakah in gozdnih poteh, ki so posebej označene, da je tam vožnja s kolesi dovoljena. Vožnja s kolesom je dovoljena tudi po vseh gozdnih cestah in javnih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, ker te ceste ne sodijo v naravno okolje.

Nadzor vožnje v naravnem okolju je bil že do sedaj urejen. Po novem so okrepljena pooblastila naravovarstvenih nadzornikov, ki imajo poleg inšpektorjev za okolje pristojnost celovitega nadzora vožnje v naravnem okolju (z vozili na motorni pogon in s kolesi). Vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju poleg inšpektorjev za okolje in naravovarstvenih nadzornikov nadzirajo tudi policisti ter kmetijski, gozdarski, lovski in ribiški inšpektorji.

Med pooblastili policistov, naravovarstvenih nadzornikov in inšpektorjev je posebej urejen tudi zaseg vozila na motorni pogon, če voznik stori prekršek v kvalificiranih okoliščinah (vožnja nad gozdno mejo in kršitve varstvenih režimov v zavarovanih območjih ter povratništvo).