Študij o varstvu okolja |
 
Zakaj študij varstva okolja ali znanosti o okolju? Zaradi ljubezni do narave? Zaradi možnosti zaposlitve ali ker je razumevanje okolja zdaj skorajda moda? Kaj daje študij? Študij daje veliko koristnega znanja, a večinoma premalo praktičnih izkušenj in spopadanj s konkretnimi primeri, pravijo študentje. Čeprav postaja okolje vse bolj del poslovne in razvojne politike podjetij in občin, poklic ekologa ali ekotehnologa še vedno ni povsem »udomačen«. Nekateri diplomanti varstva okolja pri iskanju zaposlitve to spoznavajo. Tudi zato, ker so na trgu dela konkurenčni drugi poklici naravoslovnih smeri. Ker pa je varstvo okolja pomembno povsod, je poklic kljub temu perspektiven. Diplomanti dveh šol, Fakultete za znanosti o okolju Nova Gorica in Visoke šole za varstvo okolja v Velenju menijo, da se z vztrajnostjo in iznajdljivostjo že med študijem vedno najde pot.
 

Vprašali smo jih:

1. Kaj vas je spodbudilo k študiju varstva okolja/znanosti o okolju?

2. Katera področja varstva okolja in znanosti o okolju so bila med študijem najzanimivejša in zakaj? Katere teme ste pogrešali?

3. Kako težko je bilo po končanem študiju poiskati zaposlitev? Na katerem področju ste se najprej zaposlili?

4. So vam znanja in izkušnje, pridobljene med študijem, koristile pri iskanju zaposlitve in na delovnem mestu, ki ga opravljate?

5. S katerimi nalogami ste se morali na delovnem mestu najprej spopasti?

6. Kakšna je perspektiva študija varstva okolja/znanosti za zaposlitev po študiju?

7. Na katerem področju in v katerih sektorjih je po vašem mnenju varstvo okolja in z njim povezano delo še posebno pomembno in vam morda primanjkuje znanj?

Fakulteta za znanosti o okolju Nova Gorica

Nejc Lekočevič

Nejc Lekočevič

Nejc Lekočevič, univ. dipl. ekolog

1. Čeprav je študij znanosti o okolju prvenstveno usmerjen v varstvo narave, je bil glavni razlog za moj vpis energetika. Zanimala me je kariera na področju obnovljivih virov energije. Namesto na strojništvo oziroma elektrotehniko sem se vpisal na to fakulteto, ker sem se želel usmeriti v mehkejšo smer, ki poudarja varstvo okolja.

2. Najbolj me je pritegnilo preučevanje vplivov na okolje (gradbeni in energetski posegi v prostor), predvsem zato, ker je povezano z energetiko in ima po mojem mnenju veliko aplikativno vrednost. Podobno zanimiva so se mi zdela tudi področja (bio)kemije, instrumentalnih merilnih metod in meteorologije – nekatera zaradi praktične rabe, druga zaradi splošno zanimive tematike. Pogrešal nisem nobene tematike, želel sem si le več praktičnega dela pri študiju.

3. Študij sem končal leta 2009, na vrhuncu gospodarske krize. Propad gradbenega sektorja je bil največkrat razlog za zavrnitev pri podjetjih, ki se ukvarjajo z okoljskimi študijami. Tudi dejstvo, da je bil naziv univ. dipl. ekolog še letos predmet nesoglasja med Univerzo v Novi Gorici in ministrstvom, je pripomoglo k našim težavam. Prvo redno službo po diplomi sem dobil v knjižnici prek programa javnih del in moje delo ni bilo povezano s tematiko okolja.

4. Še pred kratkim sem opravljal delo komercialista v nekem podjetju (nič v povezavi z okoljem). Analitičnost in delo na projektih sta dve stvari, ki sem ju pridobil med študijem in ju koristno uporabljal pri delu v podjetju.

5. Odkar sem končal študij, še nisem bil zaposlen v podjetju, ki bi imelo kakršno koli povezavo z mojo stroko.

6. Varstvo okolja je niša pri izbiri kariere in tega smo se v moji generaciji premalo zavedali. Po mojem mnenju je tak kader zaposljiv, če se študenti bodočim delodajalcem predstavijo že med študijem bodisi s študentskim delom bodisi kako drugače.

7. Trdim, da je v Sloveniji veliko strokovnjakov za okoljska vprašanja in imel sem srečo, da sem s številnimi že sodeloval. Nekateri prihajajo iz tehničnih vej gospodarstva ali iz naravovarstvenih smeri in zaradi konflikta interesov se njihovi pogledi mnogokrat močno razlikujejo. Menim, da obstaja srednja pot, na kateri pridejo v ospredje kadri, ki so primarno ekologi, hkrati pa s praktičnim znanjem predstavljajo vrednost v podjetju. Verjamem, da bi taki strokovnjaki lahko bili naši diplomanti, a sem med študijem pogrešal več tehničnih predmetov. Tudi obvezne študijske prakse naš program ni poznal.

Petra Plosnik

Petra Plosnik

Petra Plosnik, univ. dipl. ekolog

1. Že kot gimnazijka sem sodelovala pri raznih projektih in taborih za zaščito okolja in narave. Prav tako sem napisala raziskovalno nalogo o trajnostnem turizma. Zadnjo piko na i pa so dali informativni dnevi, saj sem Štajerka, ki je šla študirat na Primorsko. Je pa tudi res, da je bil takrat študij okolja le v Novi Gorici.

2. Najzanimivejše teme so bile povezane z vodo – od zaščite, spremljanja stanja voda in vse do čistilnih naprav in presoje vplivov na okolje. Posebno zanimiva je bila tudi toksikologija, zato sem v diplomskem delu obravnavala to področje. Težko rečem, da sem kakšne teme pogrešala, saj žal nisem imela možnosti, da bi videla, kako v praksi deluje znanje, ki sem si ga pridobila, da bi lahko ocenila, ali je to pomanjkljivo in na katerih področjih.

3. Po končanem študiju je za zaposlitev, vsaj v mojem primeru, zelo težko. Sklepam, da Maribor in širša okolica sploh ne poznata poklica »ekolog«, saj sem dobivala odgovore, kot je na primer »ekonomista ne potrebujemo«. Prav tako se zgodi, da so razpisi z opisom del »ekološko spremljanje stanje voda« in zahtevana izobrazba kemijske smeri. V skladu s tem ne ustrezam razpisanim pogojem, kaj šele, da bi lahko prišla do razgovora. Doštudirala sem leta 2010 in sem žal še vedno brez zaposlitve v svoji stroki, vendar jo vztrajno iščem.

4. Znanja in izkušenj, pridobljenih med študijem, je kar nekaj, vendar vsak diplomant na začetku opravljanja dela potrebuje določen čas, da se izkaže.

6. Študij je zelo perspektiven, vendar služb ni. Vsaj moje izkušnje kažejo tako. Prav tako menim, da Slovenija, vsaj Štajerska regija, bistveno premalo pozna poklic ekologa, če ga sploh pozna. Po mojih izkušnjah še dandanes mnogi ne vedo, da ta fakulteta sploh obstaja, in menijo, da so za usposabljanje na teh delovnih mestih primerni kar hitri tečaji.

7. Menim, da je varstvo okolja in narave pomembno v vseh pogledih. Vsako podjetje, občina, ki ima kakršen koli stik z okoljem, bi morala imeti zaposlenega strokovnjaka za varstvo okolja – ekologa. Toda dejansko stanje kaže drugače. Naš študij je bil usmerjen na vsa področja in z malo prizadevnosti in iznajdljivosti smo lahko uspešni v različnih strokah.

Visoka šola za varstvo okolja Velenje

Nika Bizjak, dipl. ekotehnolog

1. Že od nekdaj me je zanimalo okolje in procesi, ki potekajo v njem, v današnjem času pa postaja vse pomembneje najti vzroke in poiskati rešitve za okoljske probleme. O vsem, kar me zanima v zvezi z okoljem, sem na Visoki šoli za varstvo okolja pridobila obsežna znanja. Želim prispevati k varovanju okolja in ustvarjanju primernega »habitata« za človeštvo, živalstvo in rastlinstvo.

2. Težko je govoriti o najzanimivejših področjih, saj je študij zasnovan barvito in raznoliko. Ponujen je velik razpon izbirnih predmetov. Izbira predavateljev je premišljena, in ker me okolje zanima, skoraj ni bilo predmeta, pri katerem ne bi z veseljem sodelovala. Sicer pa prihajam iz podeželskega okolja, kjer sem v stiku z različnimi skupinami prebivalstva in so mi morda zato bila nekatera področja bližje, na primer vplivi kmetijstva na okolje, ravnanje s prostoživečimi populacijami živali, vpliv okolja na življenjske procese ali razvoj in urejanje podeželja.

3. Po končanem študiju na dodiplomskem programu sem se takoj vpisala na podiplomskega. Tam nadgrajujemo pridobljena znanja in jih predvsem prenašamo v prakso, medtem ko je večina kolegov, ki se za podiplomski študij niso odločili, dokaj hitro našla zaposlitev na želenem področju ali pa celo odprla lastno podjetje.

4. Kot rečeno, sem še sredi študija, vendar večino pridobljenih znanj prenašam in uporabljam tudi v praksi, kjer sta pomembna izobraževanje zainteresiranih, da se zmanjšajo negativni vplivi na okolje, in »trajnostno« življenje – trenutno z delno in upam da v prihodnosti s popolno samooskrbo.

6. Ker je potreba po zelenih delovnih mestih vse večja, je upravičeno pričakovati, da se bo povečalo tudi število delovnih mest za ekologe. Predvsem je pomembno, da »zelena zaposlitev« ne pomeni le varstva okolja, ampak tudi druga dva stebra trajnostnega razvoja – gospodarstvo in družbo. Zato je dobro, da študij poudarja tudi družboslovne vede, kot je na primer ekonomika ali menedžment okolja/tehnologij. Podjetja mogoče niso toliko zainteresirana za zmanjšanje onesnaženja, so pa za zmanjšanje stroškov, kar lahko dosežejo z zmanjšanjem porabe energentov in tako bolje varujejo okolje.

7. Varstvo okolja je pomembno vedno in povsod, toda včasih lahko, žal, obnovljivi viri energije povzročajo prav tako veliko škodo kot neobnovljivi. Kaj vse pretrpijo indijske ženske za naše »bio, eko in okolju prijazne« pralne oreščke! Pomemben je vsak, tudi najmanjši korak v pravo smer, saj je nekje treba začeti in znanje nadgrajevati, kar je lahko ob napredku tehnologij in dostopu do nasprotujočih si informacij precej zahtevno.

Štefan Trdan

Štefan Trdan

Štefan Trdan, dipl. ekotehnolog

1. Sprva sem si želel opravljati delo (poklic) v naravi oziroma na terenu. Ker poznam situacijo na zaposlitvenem trgu in ker se mi je zdel poklic perspektiven, sem se odločil za študij varstva okolja. Vendar je bil pogoj, da lahko študiram ob delu. Na izbiro sem imel Univerzo v Novi Gorici in Visoko šolo za varstvo okolja v Velenju. Zakaj sem se odločil za Velenje, ne vem. Razlog je bil morda v oddaljenosti od stalnega prebivališča (prihajam iz Ljubljane), verjetno tudi dolžina študija.

2. Daleč najzanimivejši predmet je bil načrtovanje zavarovanih območij (predavatelj dr. Peter Skoberne). Zanimiv je bil tudi predmet računalništvo in geografski informacijski sistem (GIS), vendar v času mojega šolanja ni bilo dovolj poudarka na spoznavanju programa ArcGis (platforma za mapiranje in analiziranje geografskih območij). Z dobrim poznavanjem programa ArcGis je pot do zaposlitve veliko preprostejša. Predvsem gre tu za praktično znanje, ki ga na žalost primanjkuje na vseh izobrazbenih ravneh. Pri teoretičnem podajanju znanja sem pogrešal navezovanje tematike z aktualnimi dokumenti in listinami. Pri predavanju o odpadnih vodah, na primer, bi bilo smiselno vsaj navesti, če že ne zahtevati, da študentje vsaj preletijo veljavne dokumente, priporočila, kot so vodna direktiva, predlogi za spremljanje stanja, mednarodne listine in konvencije (npr. Barcelonska konvencija).

3. Še preden sem končal študij, sem dobil priložnost opravljati sprva prakso in pozneje tudi druga dela na Inštitutu za vode Republike Slovenije (tu mi je bila v veliko pomoč mentorica dr. Nataša Smolar Žvanut in somentorica dr. Monika Peterlin). Po diplomi na Visoki šoli za varstvo okolja in ekotehnologijo sem se takoj zaposlil na inštitutu (sektor za morje). Trenutno delam na več projektih: nekaj dela opravljam za evropsko okoljsko agencijo (EEA/ETC-European Topic Center), nekaj za mednarodni projekt IPA Adriatic-projekt DeFishGear (Derelict Fishing Gear managment system in the Adriatic region), nekaj pa za Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (odpadki v morju).

4. Študij mi je zagotovo dal neko osnovo, vendar sem se večino stvari naučil ob delu, kjer sem pridobival prakso, in ob pomoči sodelavcev in mentorjev. Predvsem sem moral pred začetkom strokovnega dela prebrati veliko listin, uredb, programov in dokumentov, ki so osnovna podlaga za nadaljnje delo. Ob iskanju zaposlitve v ekologiji od kandidatov zahtevajo predvsem zelo dobro poznavanje programov (Excel, ArcGis, Acess idr.) in znanje tujih jezikov (vsaj angleščine).

5. Moral sem se spoznati z delovanjem inštituta kot celote (birokracija), enkrat na mesec opravljati terensko delo vzorčenja trdnih odpadkov na priobalnih zemljiščih in laboratorijsko delo.

6. Mislim, da je študij perspektiven. Vendar se morajo vsi bodoči iskalci zaposlitve na tem področju dodatno potruditi in poiskati delo. Moramo razumeti, da se na delovna mesta, povezana z varstvom okolja, prijavljajo tudi diplomanti kemije, ekologije, biologije, gozdarstva, gradbeništva idr. Konkurenca je velika!