Več kot polovico zbrane OEEO predelajo v tujini – EOL 90

mag. Emil Šehič; foto: Boštjan Čadej

Katere pozitivne spremembe in slabosti so se kazale na trgu ravnanja z OEEO lani in kateri osrednji izziv bi izpostavili letos?
Če ocenjujem pozitivne spremembe z vidika zavezancev, torej družb, ki dajejo na slovenski trg EEO, bi bilo treba vsekakor izpostaviti nižje stroške ravnanja z OEEO. Operativne stroške nam je v letu 2013 uspelo znižati za 17 % v primerjavi z letom 2012, to pa se seveda odraža tudi na višini pristojbine, ki jo zavezanci plačujejo.

Slabosti preteklega leta se nanašajo predvsem na zakonodajo, ki se nikakor ne prilagodi razmeram na trgu ravnanja z odpadki in nas s svojimi določbami ne spodbuja k izboljšanju standardov ravnanja z odpadki, vlaganjem v infrastrukturo zbiranja in obdelave, dolgoročnemu izpolnjevanju ciljev zbiranja, hkrati celo pri nekaterih družbah, ki imajo status skupne sheme, spodbuja nasprotno.

Izzivi v letošnjem letu so seveda usmerjeni v stroškovno učinkovite procese zbiranja in obdelave OEEO in izpolnjevanje obveznosti, ki jih zakonodaja nalaga našim zavezancem. Verjamem, da nas bo v tem podprla zakonodaja in da je to izziv zakonodajnih organov. Predvsem menim, da bi moral biti naš skupni izziv, da končno pripravimo in vzpostavimo enovito in dolgoročno vzdržno zakonodajo o razširjeni odgovornosti proizvajalcev. Le tako bomo zagotovili učinkovito zbiranje odpadkov, vlaganje v infrastrukturo zbiranja in obdelave, redno prevzemanje odpadkov, intenzivne aktivnosti ozaveščanja in stroškovno učinkovito izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev/uvoznikov/pridobiteljev proizvodov.

V shemi ZEOS navajate kot ugoden podatek, da ste v letu 2013 zbrali 4,7 kg OEEO na prebivalca. Hkrati ugotavljate, da ste prvič zabeležili 10-odstotni padec rasti v zbiranju OEEO. Ali je glavni krivec gospodarska kriza ali vendarle bolj razraščanje nelegalnih kanalov zbiranja odpadkov?
Leto 2013 je bilo z vidika zbiranja tovrstnih odpadkov precej neugodno. Potrošniki so iz znanih razlogov odlašali z nakupom nove EE-opreme in s tem niso ustvarjali odpadne opreme, zima z obilico snega se je potegnila do konca aprila, politična in socialna negotovost je dodatno povzročala nestabilnost. Na trgu je prišlo do padca zbranih količin odpadne opreme v vseh mrežah zbiranja, ne le pri izvajalcih javne službe, tudi pri zbiralcih, trgovcih in pravnih osebah. Ne verjamem, da so padec količin povzročili nelegalni kanali zbiranja odpadkov. Ti so prisotni že od samega začetka. Njihova agresivnost je odvisna predvsem od gibanja vrednosti sekundarnih surovin ter dostopnosti do odpadkov. S spremembami načina, s katerim izvajalci javne službe prevzemajo odpadno opremo, kjer se kosovno zbiranje izvaja le še v manjšem delu javnih služb, je dostop do teh odpadkov za nelegalne kanale zbiranja odpadkov otežen. Gospodarska kriza pa seveda daje svoj pečat tudi zbiranju odpadkov. Na trgu je manj nove in zato tudi manj odpadne opreme.

Ali morda na to vpliva tudi sivi trg? Na sivi trg pri zbiranju OEEO opozarjate že dalj časa. Kaj je treba storiti, da se sivi trg ne bo razraščal?
Sivi trg zbiranja OEEO, ki se kaže predvsem v delu, kjer imajo sekundarne surovine večjo tržno vrednost, je problem, ki ga bo treba rešiti, če želi Slovenija izpolniti svojo obveznost in zbrati kar 85 % vse nastale OEEO. Tu ne gre le za podjetja, ki dejavnosti nimajo prijavljene ali niso vključena v sistem skupnih shem, temveč tudi za podjetja, ki tovrstnih odpadkov ne ločujejo od drugih odpadkov oz. jih ne evidentirajo kot OEEO. Pralni stroji, štedilniki, pomivalni stroji in grelniki so tako npr. že pri izvoru evidentirani kot pločevina. To težavo želimo rešiti neposredno s takimi podjetji bodisi z vključevanjem v našo mrežo zbiranja, uvedbo standardov zbiranja ali nadzorom. Vsekakor je opora tudi informacijski sistem IS-odpadki, ki ga nadzira ARSO.

Lani ste začeli zbirati tudi odpadne nagrobne sveče. Zakaj? Ali ste bili uspešni?
Za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami prav tako veljajo principi razširjene odgovornosti proizvajalcev. Družba ZEOS se je odločila vključiti to področje v svojo dejavnost predvsem zato, da bi celovito izpolnila obveznosti za zavezance, ki so že pristopili k naši skupni shemi za kateri drug proizvod. Hkrati tako optimiziramo administrativne stroške poslovanja. Status skupne sheme za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami smo dobili oktobra 2013, leta 2013 smo zbrali že 60 ton ONS, kar je 43 % količin, ki so jih naši pristopniki dali na trg v tem letu. S tem smo v celoti izpolnili obveznosti svojih pristopnikov.

Vendar je vaša temeljna dejavnost ravnanje z OEEO. Kakšne naloge ste prevzeli z včlanitvijo v WEEE Forum?
Združenje WEEE Forum je organizacija EU, katere člani so skupne sheme ravnanja z OEEO, ki so jih ustanovili zavezanci in izkazujejo neprofitno poslovanje. Dobiček se torej ne deli med lastnike, temveč se odraža v znižanju pristojbin oz. se vrača v proces zbiranja odpadkov. Članstvo v tej organizaciji za nas pomeni izreden vir in prenos znanja o zbiranju in obdelavi odpadkov. Hkrati pomeni sodelovanje pri projektih, ki izboljšujejo standarde ravnanja z odpadki, poenotenje poročanja o ravnanju z odpadki … Naša vloga je sodelovanje v delovnih skupinah, med drugim smo vodili projekt, ki je analiziral procese zbiranja po posameznih državah članicah EU.

Tudi v Sloveniji ZEOS sodeluje pri pripravi nove uredbe, saj smo sprejeli obveznosti iz nove Direktive WEEE, ki jo moramo prenesti v nacionalni pravni red. Kje so vzroki za zamudo?
Prenos nove Direktive o ravnanju z OEEO (2012/19/EC), ki glede na predhodno direktivo natančneje opredeljuje obveznosti posameznih deležnikov pri procesu ravnanja z OEEO, še zlasti ciljev zbiranja OEEO, bi moral biti v slovensko zakonodajo končan februarja 2014. Čeprav s prenosom zamujajo tudi druge članice EU, seveda to ni izgovor., Na MKO bodo najlažje odgovorili na vprašanje, kateri so vzroki za zamudo. Vsekakor si želimo, da se prenos nove direktive izvede s temeljito prenovo zakonskega predpisa o razširjeni odgovornosti proizvajalcev. Ne upam niti pomisliti, kako bi lahko zagotavljali tako visoke nove cilje EU s tako netransparentnim in nemotivacijskim modelom razširjene odgovornosti proizvajalcev, ki ga trenutno predpisuje zakonodaja v Sloveniji. Nedvomno je treba upoštevati dobre in slabe izkušnje, ki jih imamo v Sloveniji in EU, in učinkovito vpeljati princip razširjene odgovornosti proizvajalcev, ki ga predpisuje EU za tiste vrste odpadkov.

Če se vrnemo k zbiranju OEEO. V katere regije ali zavezance pri ravnanju z OEEO bi lahko izpostavili kot primere dobre prakse?
Mreža zbiranja družbe ZEOS se vsako leto nadgrajuje in širi. Poleg prevzemanja OEEO od 50 izvajalcev javnih služb izvajamo prevzemanje od številnih trgovskih mrež, zbiralcev OEEO, hkrati pa krepimo odvoze od javnih ustanov ter podjetij. Lani smo opravili 7.720 prevzemov OEEO, kar je 3 % več kot v letu 2012. Glede na celovito pokritost države s prevzemanjem OEEO lahko rečemo, da sta Koroška in Štajerska regija še vedno med najučinkovitejšimi. Zbereta kar dvakrat več kot Osrednjeslovenska in trikrat več kot Dolenjska regija. Take razlike v učinkovitosti so posledica različnih dejavnikov in zato tudi v prihodnje nadaljujemo konstruktivno sodelovanje z izvajalci javne službe na zelo individualni ravni. Kot primer dobre prakse bi izpostavil sodelovanje pri aktivnem ozaveščanju šoloobvezne mladine in zbiranju na lokalni ravni. Tu bi se zahvalil tudi partnerjem v teh kampanjah, Gorenju Surovini, lokalnim radijskim postajam in medijskim sponzorjem.

Kolikšen del zbrane OEEO v Sloveniji se lahko realno reciklira glede na dane možnosti in zmogljivosti in kako bi lahko spodbudili rast reciklažne industrije v državi?
Skupna shema ZEOS je v letu 2013 zbrala 38 % glede na količino EEO, dano na trg. V Sloveniji ta delež znaša 32 % skupne sheme. Potencial je torej zbrati kar trikrat večje količine, kar bi dejansko spodbudilo investicije v obdelavo teh odpadkov. Hkrati iz naših podatkov ugotavljamo, da se OEEO v Sloveniji izvaja le za 46 % zbranih količin, kar pomeni, da je več kot polovica zbrane količine obdelana v tujini. Še več. V Sloveniji je, upoštevajoč delež zbrane količine, obdelanih le 14,8 % količin, ki pridejo na trg. To je seveda velik potencial pri obdelavi odpadne EE-opreme.

Še zlasti pa je žalostno, da v Sloveniji nimamo centrov za obdelavo hladilno-zamrzovalnih aparatov, sijalk in katodnih cevi. Ta del odpadkov smo zato prisiljeni obdelovati v tujini, v Avstriji, Italiji, Nemčiji. Nedvomno bi povečane zbrane količine spodbudile interes v tovrstno investicijo, hkrati pa je seveda treba poudariti, da so tovrstni odpadki tudi zunaj Slovenije in bi jih bilo treba znati »pritegniti« v obdelavo v Slovenijo. Priložnosti torej so. Pričakujem, da jih bo spoznal tudi zakonodajalec in v tem okviru pripravil nov zakonski predpis o teh odpadkih.

Kako pomembne so aktivnosti ozaveščanja pri doseganju rezultatov zbiranja?
Ozaveščanje je stalna naloga za trajnostno učinkovite procese zbiranja odpadkov. Na eni strani spreminjamo infrastrukturo zbiranja in obdelave ter vrste izdelkov, na drugi strani pa prihajajo nove generacije potrošnikov, ki jih je treba vključiti v aktivno ločevanje odpadkov. Družba ZEOS letno nameni precej pozornosti tem projektom. V letu 2013 smo aktivno prek dogodkov in akcij zbiranja sodelovali z več kot 200 šolami, izvedli prireditev Dan odprtih vrat z 89 občinami, izvedli regijsko ozaveščevalno-zbiralno akcijo v Pomurju, dosegli prek 8.000 všečkov na družbenem omrežju Facebook, bili prisotni na številnih drugih dogodkih (Študentska arena, Čarobni dan, Odsluženi aparati in umetnost …) in dosegli 470 medijskih objav o ravnanju z odpadki.