Za Naturo 2000 nagrade | Urška Košenina |
 
Natura 2000 je še vedno slabo prepoznavna kot priložnost za razvoj zaradi domnevnih nepremostljivih razlik med kapitalom in okoljevarstveniki. Težave povzroča sporni 6.3 člen Direktive o habitatih. Na drugi strani pa pogled na nekatere, sicer redke dokončane in žive projekte, ki so rezultat vztrajnosti in domiselnosti posameznikov in podjetij, kaže, da Natura 2000 vendarle ni le ovira, temveč je tudi priložnost za simbiozo poslovnih priložnosti in ohranjanja narave. Evropska komisija se očitno zaveda številnih zadreg, saj večina Evropejcev sploh ne ve za Naturo 2000. Zato se je odločila za razpis posebnih nagrad. Slovenija je v EU nedvomno poseben primer.
 

SolineVzpostavitev omrežja Nature 2000 je brez dvoma eden večjih dosežkov Evrope, saj zajema več kot 27.000 področij, ki pomagajo ohranjati biotsko raznovrstnost Evrope. Z Naturo 2000 smo Evropejci priznali povezanost narave in človeka ter spoznali, da narava potrebuje našo modrost in pomoč. Ljudje, vključeni v Naturo 2000, lastniki zemljišč, lokalne skupnosti ali zainteresirani člani drugih javnosti igrajo ključno vlogo pri njeni uveljavitvi. Na posameznih območjih je v Naturo 2000 vključenih veliko ljudi, njihovo delo pa je prezrto in ni priznano. Neredko se tudi zgodi, da Evropejci sploh ne poznajo Nature 2000. Po zadnji raziskavi Eurobarometra leta 2013 je bilo ugotovljeno, da je za Naturo 2000 slišalo le 27 % anketirancev, le 11 % pa jih je poznalo njen namen.

Slovenija se je po poznavanju pojma Natura 2000 spet uvrstila v evropski vrh, na peto mesto. Tako kažejo rezultati Eurobarometra o biotski raznovrstnosti in še posebej o poznavanju Nature 2000, ki jih je nedavno objavila Evropska komisija. Zanjo je v Sloveniji slišalo skupno 62 % ljudi (povprečje EU je 27 % ljudi, v Avstriji je zanjo slišalo 43, na Madžarskem 42, na Hrvaškem 39, v Italiji pa le 8 % vprašanih). Ta delež v Sloveniji vztrajno raste, leta 2007 je znašal 46 %, leta 2010 pa 55.

Kaj Natura 2000 pomeni, v Sloveniji ve 32 % ljudi (povprečje vseh držav EU je samo 11 %). Gospodarski razvoj občasno povzroči škodo ali uničenje varovanih območij narave, kakršna je Natura 2000. Večina Slovencev pravi, da bi moralo biti to prepovedano (54 %, povprečje EU je 45 %). Da je to sprejemljivo, ker ima gospodarski razvoj prednost, pa pravi le 11 % vprašanih v Sloveniji (povprečje EU je 9). Slovenija ostaja na prvem mestu glede na prizadevanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Kar 92 % vprašanih v Sloveniji – 5 odstotnih točk več kot pred tremi leti – pravi, da si za to prizadevajo tudi osebno. Sledi naša soseda Hrvaška z 90 %. Povprečje EU je 71 %. Terensko raziskavo so opravili telefonsko ob koncu junija 2013, v Sloveniji na vzorcu 1003 oseb. Pred tem so raziskavo opravili že med letoma 2007 in 2010.

EU razpisuje nagrade za Naturo 2000

Evropska komisija se je odločila, da poveča prepoznavnost Nature 2000 med Evropejci in je uvedla nagrado, da bi z njo spodbudila vse tiste, ki si prizadevajo za njeno uspešnost. Nagrada naj bi povečala prepoznavnost odličnosti pri vodenju in promociji Nature 2000, zagotavljanje primerov dobre prakse po celi Evropi, ki tako postanejo inspiracijske in motivacijske zgodbe tudi za druge, ter dvig zavedanja o Naturi 2000 in njenih pomembnih dosežkov.

Leto 2014 bo prvo leto nagrad Nature 2000 in je odprto za prijavo vseh, ki se kakor koli ukvarjajo z uresničevanjem tega projekta.

Sporni člen te direktive pod drobnogledom

Problem, s katerim se srečujejo posamezniki na področjih Nature 2000, izhaja iz nasprotja med željo po ekonomskem razvoju na eni strani in željo po ohranjanju biotske raznovrstnosti Evrope na drugi. Ohranjanje tega ravnotežja je zapisano v 6.3 členu Direktive o habitatih. Ta člen se je v praksi pokazal kot dvomljiv, saj njegova uresničitev povzroča zamude pri izvedbi projektov in visoka finančna in administrativna bremena za prosilce. Evropska komisija se ja tako lotila on line analize delovanja tega člena v 28 državah, ki imajo Naturo 2000, in je odkrila naslednje tipe problemov, s katerimi se srečujejo posamezniki pri 6.3 členu: nekakovostna in neustrezna presoja, premajhno znanje, na podlagi katerega bi ocenjevali vplive, nekonsistentno ocenjevanje načrtov in projektov, nezmožnost ocene kumulativnih učinkov, premalo znanja o 6.3 členu, zmeda okoli postopka EIA/SEA, premalo dialoga in pomanjkanje zajemanja Nature 2000 že v začetku načrtovalnega procesa.

Sklep raziskave je pokazal problem zaradi pomanjkanja komunikacije med interesnimi skupinami že v začetku načrtovalnega postopka. Komisija in države članice so tako razvile serijo priporočil za boljšo učinkovitost prilagajanja 6.3 člena, ki naj bi že pripomogla k temu, da so problemi z izvedbo le še posamični:

  • Izboljšati je treba podatke o Naturi 2000, varovanih vrstah in habitatih, zagotoviti usposabljanja za izvedbo postopkov presoje posledic.
  • Ustrezno pripraviti posege glede na cilje ohranjanja območja, tistih, ki dajejo dovoljenja, in tistih, ki projekte predlagajo.
  • Zagotoviti priročnike, opomnike in druge pripomočke, ki olajšajo presoje, spodbujati dialog že v zgodnjih fazah priprave projekta.
  • Spodbujati bolj strateški pristop pri odločanju, da bi čim prej začeli upoštevati Naturo 2000.

Kako je pri nas?

Slovenija ima kar 37 % svojega ozemlja vključenega v Naturo 2000 in se uvršča na prvo mesto med državami članicami Evropske unije. Razdeljena je na 210 občin, med njimi pa jih ima kar 55 (četrtina vseh) več kot polovico svojega ozemlja vključenega v omrežje Natura 2000. Celotno ozemlje imajo v Naturo 2000 vključeno tri občine: Velika Polana, Grad in Gornji Petrovci. Več kot 99 % občinskega ozemlja imajo vključenega občine Šalovci, Rogašovci, Hodoš, Kuzma, Kobilje, Kostel, Osilnica in Bistrica ob Sotli. Leta 2011 je v Sloveniji Državni zavod za varstvo narave izdal 2.820 mnenj o načrtih ali projektih, ki jih obravnava 6.3 člen. Po raziskavah, ki jo je evropska komisija opravila pri nas, je bilo 68 % takih, kjer člen ni vplival na odobritev, 27 % je projekt odobrilo, ko so bili projektu dodani ustrezni ukrepi, le 2 % predlogov je bilo zavrnjenih zaradi škodljivega vpliva na območje Nature 2000. Statistika med letoma 2007 in 2010 je zelo podobna: 2007 – 92 % od 1.356 primerov je bilo sprejetih (takoj ali po uveljavitvi določenega ukrepa), leta 2008 – 93 % od 1.785 primerov, leta 2009 – 94 % od 2.285 primerov in leta 2010 – 95 % od 2.587 primerov. Tem podatkom pritrjuje tudi mnenje Martine Kačičnik Jančar iz Zavoda RS za varstvo narave, ki je za Dnevnik izjavila: »… da je Natura 2000 cokla razvoja, je samo neupravičena predstava, ki se ustvarja, ker je prepoved posega medijsko veliko zanimivejša kot novica, da je poseg dovoljen. Od štiri tisoč letnih presoj zavod zavrne le okoli 3 % posegov v Naturo 2000. V glavnem pa investitorjem posega sploh ni treba prilagajati naravi.«

V Sečoveljskih solinah cilji doseženi

Med primeri dobrih praks v Sloveniji je treba izpostaviti projekt Človek in narava v Sečoveljskih solinah

Projekt je namenjen dolgoročnemu ohranjanju biotske raznovrstnosti v solinah. Vreden je 7.056.366 EUR, od tega prispeva Evropska unija 3.439.983 EUR, Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in prostor 3.106.382 EUR, družba Mobitel d.d. 300.000 EUR, 210.001 EUR pa podjetje SOLINE d.o.o. Projekt se je začel oktobra 2010 in bo predvidoma trajal pet let.

dr. Andrej Sovinc

dr. Andrej Sovinc

Dr. Andrej Sovinc, vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline in direktor podjetja Soline d.o.o., je pojasnil pomen projekta Life Mansalt in območja, kjer se izvaja – Krajinski park Sečoveljske soline. Njihovo podjetje je nosilec projekta in tudi upravljavec območja Natura 2000, tam hkrati tudi izvajajo komercialne dejavnosti, soline in turizem.

Ste pri izvedbi projekta naleteli na kakšne ovire v okvirih Nature 2000?

Ne. Smo zavarovano območje narave, krajinski park, in v teh območjih ima varstvo narave prednost pred vsemi drugimi rabami.

Kako ste premostili težave? Imate kakšen nasvet za druge, ki bi si želeli tako simbiozo?

V našem podjetju nikoli niso veljali le ekonomski rezultati, pač pa vzporedno s krivuljo rasti prihodkov enakovredno spremljamo tudi krivuljo rasti ali števila ogroženih vrst ptic. Zdravo okolje, tako, kjer bo veliko ptic, je namreč tudi dodana vrednost pri promociji našega »zelenega« proizvoda, kot so tradicionalno pridelana sol, povečanje števila obiskovalcev in prihodkov ob tem, predvsem pa prepoznavanje v družbi, da smo okoljsko odgovorno podjetje, kar nam prinaša prepoznavnost na tržišču in pri kupcih, ki tudi zato kupujejo naše proizvode. Za simbiozo pa je najpomembnejše, da prepoznamo in razumemo potrebe po ohranjanju naravnih danosti, ne pa samo končnega proizvoda oziroma dobička.

Projekt še ni končan. Menite, da bodo ob koncu cilji doseženi?

Mislim na obnovo čelnih in morskih vodnih nasipov za nadzor vodnega režima, obnovo v preteklosti degradiranih območij in na ozaveščanje javnosti o pomenu tradicionalnega solinarstva, ki ohranja naravo in omogoča trajnostni razvoj lokalne skupnosti.

Vsi cilji bodo doseženi. Smo na dobri poti in za zdaj vse naloge delamo po planu.

Delni cilj je najbrž tudi ta, da ste lahko zaposlili 21 mladih ljudi?

Za naše podjetje, v katerem smo se že na začetku odločili, da si dividend ne izplačujemo, pač pa morebiten dobiček vlagamo nazaj v ohranjanje narave in kulturne dediščine, je ključna tudi podpora javnosti. To je najlažje doseči, če se v lokalni skupnosti omogočijo zaposlitve.

Kako vidite ekonomsko učinkovitost projekta v prihodnosti (npr. turizem ipd.)?

Ta projekt ni neposredno povezan z razvojem turizma, povezan je le posredno, ker ohranja naravna življenjska okolja in vrste in posredno privablja več obiskovalcev, ciljne skupine, ki v solinah iščejo mir za doživljanje narave, ne spodbuja pa množičnega turizma.

Kakšno je vaše splošno mnenje o Naturi 2000?

Za nas je Natura 2000 prednost. Ker upravljamo tako območje, se tudi promoviramo kot območje, kjer je velika stopnja ohranjenosti naravnega okolja, kar privablja našo ciljno publiko. Tudi pri razvoju komercialnega proizvoda, ki temelji na »zelenem«, je dejstvo, da je ta proizvod pridelan na območju z oznako ekološko pomembnega območja. Tudi lokalna skupnost se zaveda, da brez ohranjanja narave in tradicije ne bi imeli priložnosti za zaposlitev. Če bi območje pozidali, bi velik del zaslužka iz npr. hotela, ki bi stal tu, odtekal lastniku, morda celo tujcem. Pri nas ima največjo korist prav lokalna skupnost.