Okoljevarstvena dovoljenja | Tanja Pangerl |
 
Pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za marsikatero podjetje predstavlja velik časovni in finančni zalogaj. Na dolgotrajne postopke na eni strani vplivajo nepopolno oddane vloge, na drugi strani ne dovolj jasno opredeljene zahteve pri oddaji dokumentacije, prepogoste zakonodajne spremembe ter kadrovska stiska na strani ARSO. Kako torej čim bolj učinkovito v okviru danih možnosti poenostaviti postopke?
 

V juniju je Vlada RS sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Ureja pravni režim glede zahtev za kakovost zunanjega zraka v okoljevarstvenih dovoljenjih (OVD). Spremenjeni in dopolnjeni sta tudi prilogi uredbe 4 in 10, ki se nanašata na vrste naprav, ki morajo po tej uredbi pridobiti OVD, in izjeme za mejne vrednosti emisije snovi v zrak. Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) pravijo, da je do sprememb prišlo, ker je bil obstoječi pravni režim glede zahtev za kakovost zraka v OVD pomanjkljiv. Ni namreč predvideval mehanizmov za pridobitev ali spremembo OVD na območjih, na katerih je presežena mejna vrednost v zunanjem zraku v času pred sprejetjem načrtov za kakovost zunanjega zraka. Prav tako ni podrobneje postopkovno urejal pridobitve ali spremembe OVD na takih območjih po sprejetju omenjenih načrtov. Sprejeta uredba te pomanjkljivosti odpravlja, pravijo na MKO. Naj spomnimo, v začetku leta je bilo pripravljenih sedem osnutkov Načrtov za kakovost zunanjega zraka za območje občin Ljubljana, Maribor, Celje, Novo mesto, Murska Sobota, Kranj in skupen načrt za občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, ki pa še niso bili sprejeti. Sprememba uredbe tako prinaša mehanizem za spreminjanje OVD za upravljavce naprav na degradiranih območjih (za katere bo Vlada RS sprejela Načrte kakovosti zraka) v primerih, ko bodo v Načrtih kakovosti zunanjega zraka določene obveznosti upravljavcem določenih naprav za zmanjšanje emisij iz njihovih naprav, pravijo na MKO.

Okoljski zakonodajalec vključuje gospodarstvo formalno

Že sedaj se mnogokrat podjetja, ki so zaradi narave svoje dejavnosti obvezana pridobiti OVD, srečujejo s težavami. Spremembe in implementacija novih uredb in zakonskih določil lahko za podjetja pomenijo večje ali manjše posege v proces poslovanja. Pogosto pa določila niso povsem pisana na kožo praktičnemu izvajanju, zato prihaja do težav pri sami implementaciji. Zato si podjetja želijo večje vključenosti in upoštevanja njihovih predlogov pri pripravi uredb. S tem bi se olajšala tudi sama implementacija uredbe in drugih zakonskih določil. Na to, kako je v pripravo zakonodaje in implementacijo vključeno gospodarstvo, na MKO pravijo, da je bilo gospodarstvo pri osnutku o spremembah te konkretne uredbe vključeno v pripravo predpisa preko javnih razprav (v dveh: 12.-19. oktober 2012 in 20. februar-6. marec 2013). Po mnenju nekaterih podjetij, ki jih tovrstne spremembe zadevajo, pa je vključenosti gospodarstva pri samem sprejemanju novih zakonskih določil vendarle premalo, njihovi predlogi pa so premalo upoštevani. Na vprašanje, kaj pričakujejo od okoljskega zakonodajalca, ki sprejema zakonske uredbe, pomembne za gospodarstvo, so nekateri od njih odgovorili naslednje:

Marko Melik

Marko Melik

Marko Melik, Cetis, d.d.: »Pregledno in razumljivo predstavljene obveznosti.«

..

Andreja Kresal

Andreja Kresal

Andreja Kresal, Cimos TAM Ai, d.o.o.: »V prvi vrsti sodelovanje pri pripravi uredb. Naj se poveže stroka s prakso. Pri pripravah sprememb bi se morale pripombe gospodarstva upoštevati.«

..

Mihael Breznik, Croning Livarna, d.o.o.: »Od okoljskega zakonodajalca pričakujemo predvsem posvetovanje z gospodarstveniki pred sprejemom uredb.«

..

dr. Marko Homšak; foto: Boštjan Čadej

dr. Marko Homšak; foto: Boštjan Čadej

Dr. Marko Homšak, Talum inštitut, d.o.o.: »Čim manj sprememb, če pa do njih pride, naj bodo konsistentne in premišljene, gospodarstvo mora biti nujno vključeno.«

..

Andrej Božič

Andrej Božič

Andrej Božič, Steklarna Hrastnik, d.o.o.: »Predlagamo, da se okoljski zakonodajalec ob sprejemanju novih ukrepov s področja varstva okolja pogovarja tudi z gospodarstvom in na takšen način vpliva na izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva. Seveda pa pričakujemo, da skrajša postopke in posledično zniža tudi administrativno breme.«

..

Marta Podobnik

Marta Podobnik

Marta Podobnik, Belinka Belles, d.o.o.: »Sodelovanje pri pripravi in upoštevanje argumentov. Sedanja praksa je, da se smatra gospodarstvo kot onesnaževalca, zakonodajalec pa meni, da ščiti okolje. To pa dejansko ne drži, ker zaradi tega manjši subjekti delajo brez OVD, teh pa zakonodajalec ne zna oziroma nima moči, da bi jih ustavil.«

..

Darko Jaklič, Arcont, d.d.: »Od okoljskega zakonodajalca pričakujemo poenostavitve postopkov in posledično hitrejše izdajanje dovoljenj.«

Implementacija sprememb

Po sprejetju uredbe je potrebno poskrbeti tudi za njeno uspešno implementacijo, kar pomeni, da lahko pride do večjih ali manjših sprememb tudi pri OVD oziroma do morebitnih novih investicij. Na MKO pravijo, da bo implementacija (morebitne dodatne investicije) odvisna od območja, na katerem se naprava nahaja, od tehnološke dovršenosti proizvodnje in tehnik čiščenja emisij v zrak (z vidika že zmanjšanega prispevka naprave k celotni obremenitvi zunanjega zraka) in ugotovljenih prispevkov drugih virov onesnaževanja (predvsem kurišča in prometa), kot se bodo odrazili v ciljih in obveznostih za zmanjšanje emisij iz teh virov v noveliranih Načrtih za zunanjo kakovost zraka.

Spremembe v uredbi se nanašajo tudi na prilogo 4 k uredbi, kjer gre za spremembe ali dopolnitve poimenovanja in opise določenih vrst naprav, za katere je potrebno pridobiti OVD. Gre predvsem za spremembe pri napravah za proizvodnjo elektrike, za proizvodnjo poliuretanskih in polistirenskih izdelkov, proizvodnjo vlaknin, papirja in lesnih kompozitov, naprave za odstranjevanje ali predelavo živalskih trupel ali živalskih odpadkov, naprave za obdelavo nevarnih in nenevarnih odpadkov. Te spremembe prinašajo predvsem jasnejše opise naprav. Ni pa predvideno, da bi morala zaradi njih nova podjetja pridobivati OVD, ker so omenjene dejavnosti bile že v prvotni prilogi in gre v glavnem za manjše popravke opisov, pravijo na MKO. Razen pod točko 8.11, kjer je bil opis v staro prilogo napačno prenesen in se je nanašal na ‘nenevarne’ odpadke, medtem ko je zdaj bolj jasna ločnica med ‘nevarnimi’ in ‘nenevarnimi’ obdelavami odpadkov. Zaradi te spremembe marsikatero podjetje, ki izvaja predelavo nenevarnih odpadkov (in je do zdaj ‘po starem’ moralo pridobiti OVD) okoljevarstvenega dovoljenja (z vidika emisij v zrak) ne bo več potrebovalo.

V prilogi 10 k uredbi pa so se spremenile določene mejne vrednosti emisij, in sicer na osnovi pripomb in pobud pred in med javno obravnavo osnutka uredbe. Pobude so prišle tako s strani upravljavcev naprav kot tudi s strani ARSO, pooblaščenih izvajalcev obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak in zainteresiranih javnosti (društvo Eko krog in Občina Zagorje). Sprejete spremembe se zgledujejo tudi po nemških in avstrijskih predpisih ter so usklajene z vrednostmi, ki so dosegljive z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, kot so podane v Referenčnih dokumentih o najboljših razpoložljivih tehnikah (t. i. BREFih). Kako pa bodo spremembe vplivale na OVD in na implementacijo teh sprememb v podjetjih?

Spremembe, vsaj zaenkrat, ne bodo vplivale na vse upravljavce naprav z OVD, predvsem ne na tiste, ki novih mejnih vrednosti emisij ne presegajo ali se spremembe v opisu naprav ne nanašajo na njihove naprave oziroma že operirajo z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami. Nekaterim spremembe prinašajo dodatne analize, presoje, spremembe OVD in še kaj. V Cinkarni Celje predvidevajo, da bo zagotovo prišlo do sprememb, po pričakovanjih pa ne bodo pozitivne, pravi tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek-Selič. Kako pa se bo stvar odvila, naj zaenkrat ne bi vedeli natančno niti na MKO niti na ARSO. V Talumu bodo morali izdelati dodatno analizo pri vseh svojih podjetjih in njihovem vplivnem območju. Dr. Marko Homšak dodaja: »Glede na maksimalne masne pretoke snovi bo ta ukrep vplival na zmanjševanje emisijskih koncentracij tam, kjer gre za prekomerno onesnaževanje zunanjega zraka. Tisti zavezanci, ki že imajo koncentracije, podane glede na najboljše razpoložljive tehnike, bodo imeli težave pri širjenju svoje dejavnosti, ker ni več česa omejevati. Treba je poudariti, da ni samo industrija vzrok za prekomerne obremenitve v mestih, saj k temu izdatno pripomoreta promet in kmetijstvo.« V Cimos TAM Ai trenutno sprememb uredbe na njihovo delovanje in določila v OVD še ne bodo občutili, morajo pa do 1. januarja 2018 uskladiti nekatere odvodnike izpustov, pravi Andreja Kresal, pooblaščenka za varstvo okolja. Kljub temu pa to ne bo vplivalo na njihovo poslovanje.

Gospodarstvo si predvsem želi, da bi bili pri sprejemanju uredb bolj vključeni, da bi se njihova mnenja upoštevala, saj imajo praktične izkušnje. Tudi tam, kjer so vključeni v pripravo uredb, zakonov, njihovi predlogi niso dovolj upoštevani, pogovori pa so neuravnoteženi. Nekateri postopki, pri katerih je sodelovalo gospodarstvo oziroma je bilo v pripravo aktivno vključeno, so določanje takse za hlapne organske spojine, pri spremembah nekaterih uredb (o odpadkih, o emisijah v zrak, o vodovarstvenem območju na določenem področju, odvajanje odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo idr.). Nekateri se pri spremembi zakonodaje s pripombami vključujejo tudi preko Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki jih o spremembah zakonodaje, ki se pripravljajo, tudi obvešča, vendar so po njihovih dosedanjih izkušnjah te pripombe bolj malo upoštevane. V primeru sprememb, ki bi lahko bistveno ogrozile poslovanje podjetja, podjetje poda pripombo direktno na ministrstvo.

Težave pri oddaji OVD

V skladu z Zakonom o varstvu okolja morajo podjetja za obratovanje naprave ali za vsako večjo spremembo v obratovanju pridobiti OVD, če se v njej izvaja dejavnost, ki povzroča emisije v zrak, vode ali tla in so zanjo predpisane mejne vrednosti emisij. Proces oddaje vloge za OVD je za mnoge dolgotrajen in finančno velik zalogaj, saj je dokumentacija, predvsem za dovoljenje IPPC, zelo obsežna in za marsikoga tudi ne dovolj jasno opredeljena. Zato se vrzeli med podjetjem, ki oddaja vlogo za OVD, in uradniki, ki te vloge pregledujejo, ne odpravljajo. Za čim hitrejše obravnave vlog je potrebna kooperacija tako na strani ARSO, ki pregleduje vloge OVD, kot na strani gospodarstva, ki vlogo oddaja, da je le-ta že v prvi fazi popolna oziroma vsebuje vse zahtevane dokumente. Na ARSO pravijo, da so najpogostejše pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo, da so vloge za izdajo OVD pomanjkljivo pripravljene in zato iz dokumentacije ni mogoče nedvoumno ugotoviti vseh okoliščin in dejstev, ali naprava izpolnjuje vse pogoje za izdajo OVD. Pogosto se dogaja, da pri obstoječih napravah dejansko stanje bistveno odstopa od navedenega in opisanega stanja v dokumentaciji. Najzahtevnejši pa so postopki za izdajo OVD, v katerih sodelujejo stranski udeleženci, ki nimajo namena konstruktivno sodelovati v postopku na način, da se v skladu z veljavnimi predpisi določijo ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje emisije snovi, temveč se oklepajo mehanizmov za zavlačevanje postopka, pravijo na ARSO.

Težave, ki jih pri pridobivanju OVD izpostavlja gospodarstvo, so naslednje:

Marko Melik, Cetis, d.d.: »Predolgi odzivni čas odgovorov na vloge.«

Andreja Kresal, Cimos TAM Ai, d.o.o.: »Imamo zelo pozitivne izkušnje in prav gotovo ne bi spreminjali nič. Morda ob spremembi OVD, kjer smo zaprosili za drugačen način odvajanja hladilnih voda le to, da so na MKO res zelo striktni in malce s premalo posluha za prenos vseh predpisov v prakso oziroma v gospodarstvo, ki se dandanes srečuje z velikimi finančnimi problemi.«

Mihael Breznik, Croning Livarna, d.o.o.: »Problem je predvsem pri birokraciji, mnogokrat pri nerazumevanja zahtev ter dolgotrajnih in mogoče nepotrebnih postopkih.«

Dr. Marko Homšak, Talum inštitut, d.o.o.: »Čas izvajanja postopkov, pridobivanje je vedno bolj zapleteno, kljub dobri volji vseh vključenih referentov na ARSO.«

Marta Podobnik, Belinka Belles, d.o.o.: »Morda težave zaradi nejasnih zahtev.«

Nikolaja Podgoršek-Selič, Cinkarna Celje, d.d.: »Večjih problemov pri oddaji sprememb OVD nimamo. Zahtevano je, da je potrebno javljati vsako nameravano spremembo OVD, ki pa je lahko velika ali majhna. V primeru manjše spremembe je postopek preveč dolgotrajen in zavira izvedbo spremembe – praviloma izboljšave. Ne poznamo postopkov na ARSO, po kakšnih prioritetah se rešujejo spremembe OVD, ampak zagotovo bi bilo smiselno najprej ovrednotiti spremembe in jih reševati po pomembnostih oziroma se o tistih manjših, manj zahtevnih hitreje izreči.«

Andrej Božič, Steklarna Hrastnik, d.o.o.: »Glavni problem je vsekakor čas, ki je potreben za navedene upravne postopke. V primeru, da gre za večjo spremembo OVD-ja ali pridobivanja OVS, je po izkušnjah ostale industrije potrebno najmanj eno leto, da se postopki odvijejo. Seveda je to čas, če vmes ne nastanejo kakršni koli zapleti, predvsem v času javne razgrnitve (pritožbe strank v postopku ipd.). V industriji se investicije načrtujejo v daljšem časovnem obdobju, vendar to pomeni, da se preučujejo različne možnosti, delajo analize, ROI kazalniki in podobno. Končna odločitev se sprejme približno pol leta pred dejansko izvedbo. Pol leta pa za navedene postopke ne zadostuje. Ustaljena praksa je tudi, da banke za črpanje sredstev zahtevajo vsa potrebna dovoljenja, kar pa je ponovno nemogoče v takšnih primerih. Upravni postopki so zelo zahtevni. Dokumentacija je obsežna. Za kakovostno pripravo vloge in vodenje postopka je potrebna skupina strokovnjakov in ponovno veliko časa. Zaradi povečanja učinkovitosti predlagamo, da se postopki skrajšajo. Vse nove investicije sledijo BAT smernicam, zato z novimi tehnologijami dosegamo bistveno manjše vplive na okolje. Predlagamo, da se procesi pridobivanja OVS ali OVD skrajšajo v kolikor podjetje pristojni agenciji dokaže, da bo zmanjšalo vplive na okolje. Na področju zakonodaje je potrebno uvesti razlikovanje med obstoječimi in novimi napravami ter uvesti postopke, ki bodo pomagali podjetjem, ki imajo potencial razvoja in širjenja svoje dejavnosti, ker s tem pridobiva celotno gospodarstvo. Na žalost pri oddaji vloge dobimo občutek, da nas obravnavajo, kot da smo se prvič pojavili na trgu in pričenjamo s povsem novo dejavnostjo, prvič prepoznano v Sloveniji.«

Darko Jaklič, Arcont, d.d.: »Glavni problem za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj in okoljevarstvenih soglasij je enormno dolg čas. Npr. Slovenec je v Avstriji postavil pivovarno, kjer je vsa dovoljenja in druge papirje pridobil v rekordno kratkem času. Prej je nameraval graditi v Sloveniji, pa mu v dveh letih ni uspelo pridobiti papirjev. Jezen na našo birokracije je šel čez mejo. Zdaj pač Avstrijci pobirajo prispevke in dajatve, namesto da bi jih pobirali v Sloveniji.«

Na OVD so čakali dobra štiri leta

Veliko podjetij na obravnavo vloge za OVD čaka precej časa, med tem pa se lahko spremeni tudi zakonodaja, potrebne so spremembe, s čimer se večajo tudi stroški podjetja za pridobitev dovoljenja. Kaj so razlogi za dolgotrajne procese pregleda vloge in kaj storiti, da bi se ti postopki skrajšali? Na ARSO pravijo, da na področju OVD za emisije snovi v zrak ni večjih zaostankov. Za hiter potek postopka lahko največ naredijo stranke same s tem, da predložijo popolno vlogo in še pred njeno oddajo preverijo, ali izpolnjujejo vse pogoje za izdajo OVD, so še povedali. Po besedah nekaterih zavezancev pa se marsikatero podjetje srečuje z ne dovolj jasno opredeljenimi zahtevami v povezavi s pripravo vloge za OVD, kar povzroča zahteve po dopolnitvah, vendar šele po prvem pregledu vloge, ko le-ta pride na vrsto. To pa lahko traja dlje časa. Na primer, v Cetisu so vlogo za OVD glede emisij v vode iz naprav na ARSO posredovali 29. 1. 2007. Vlogo so na ARSO prejeli 30. 1. 2007. Zahtevo za dopolnitev vloge so jim poslali 10. 12. 2009. Zahtevo za dopolnitev so prejeli 14. 12. 2009, dopolnjeno vlogo pa so poslali 30. 12. 2009. OVD so jim na ARSO izdali 21. 5.2010. Celoten proces pridobitve OVD v tem primeru je trajal dobra 3 leta. V Steklarni Hrastnik so prvo vlogo oddali v skladu z zakonskim rokom konec oktobra 2006, dovoljenje so prejeli v letu 2010 (postopek trajal približno 4 leta). V Croning Livarni so vlogo za pridobitev IPPC dovoljenja oddali v juliju 2008, prvi odgovor so prejeli v drugi polovici leta 2010 (na njihovo pisno zahtevo glede informacije o poteku reševanja vloge), v letu 2011 so ponovno zahtevali informacije glede reševanja vloge, v letu 2012 pa se je situacija zapletla do te mere, da so morali njihovo vlogo na ARSO obravnavati prednostno in so konec decembra 2012 prejeli IPPC OVD (skupaj dobre 4 leta). Manj čakanja je pri spremembah OVD ali pri podaljšanju OVD. V Belinki Belles so tri mesece pred iztekom dovoljenja vložili vlogo za podaljšanje ter povratne informacije prejeli v roku dveh tednov, kjer se je zadeva odvijala kontinuirano in brez zavlačevanja. Prav tako so v Cimos TAM Ai dne 20. 10. 2010 poslali vlogo za spremembo, ki se je nanašala na način odvajanja odpadnih plinov v zrak in način odvajanja hladilnih vod, pri čemer se ni vpeljala nobena nova tehnološka enota ter se posledično ni povečala zmogljivost naprav in so novo OVD prejeli 21. 4. 2011 (v roku 6 mesecev).

Obravnava vloge in pridobitev povratnih informacij oziroma dovoljenja je torej odvisna od same zahtevnosti obravnave vloge oziroma od vrste OVD. Obsežne in zahtevne so predvsem vloge za pridobitev IPPC dovoljenja, ki povzročajo onesnaževanje večjega obsega, saj obravnavajo mnogo pomembnih vsebin, povezanih z varstvom okolja, tehnologijo naprave in njenimi vplivi. Dokumentacijo je treba preučiti, število uradnikov, ki rešujejo vloge, pa je omejeno, pravijo na ARSO. Rok za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za novo IPPC napravo je 6 mesecev od popolnosti vloge, za večjo spremembo IPPC naprave 3 mesece in za manjšo spremembo 1 mesec od prejema popolne vloge. Na ARSO se na tem področju spremlja in odpravlja zaostanke v okviru kadrovskih zmožnosti. Za vse postopke pa velja, da morajo biti zaključeni v skladu z veljavno zakonodajo v času odločanja, kar res pomeni, da je treba vso dokumentacijo ustrezno dopolniti, če se med postopkom zakonodaja spremeni, kar pa lahko še dodatno podaljša postopek pridobitve OVD.

Narašča število sprememb dovoljenj

Od leta 2006, ko so bila izdana prva OVD, do 20. junija 2013 je bilo izdanih 446 odločb za OVD. Največ izdanih odločb je bilo za naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega oziroma IPPC naprave, do 20. junija 2013 je bilo teh 343. Odločb za OVD za emisije snovi v zrak po 82. členu Zakona o varstvu okolja je bilo do 31. maja 2013 103. Pri IPPC napravah je bilo skupaj izdanih (do 20. junija 2013) 179 dovoljenj, 107 sprememb dovoljenja in 21 zavrnitev zahtevka. Največ odločb je bilo izdanih za naprave, ki so v prilogi 1 Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega uvrščene med druge dejavnosti, kjer je bilo največ odločb izdanih za naprave za intenzivno rejo perutnine z več kot 40 tisoč mesti. Od 37 odločb sta bila le dva sklepa o zavržbi ter en sklep o ustavitvi postopka, sicer so bila izdana dovoljenja ali odločbe o spremembi dovoljenja. Največ izdanih odločba za IPPC naprave je bilo v letu 2009, skupaj 73. Od tega 66 odločb za že obstoječe naprave in 7 za nove naprave. Izdanih odločb za OVD za emisije snovi v zrak pa je bilo največ v letu 2012, in sicer 49. Od tega 32 OVD in 17 OVD, ki so bila povezana s spremembami ali podaljšanjem. Po prvih izdajah dovoljenj je razvidno, da se pojavlja vse manj vlog za nove naprave in vse več za spremembe dovoljenj. Do sprememb pa najpogosteje prihaja zaradi uvedbe nove tehnologije ali nove zakonodaje, ki določa nove zahteve in je zaradi tega vloge potrebno popravljati.