dr. Darja Piciga; foto: Boštjan Čadej

dr. Darja Piciga; foto: Boštjan Čadej

Dr. Darja Piciga, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje:

»Zavedam se, kako težko je besede udejanjiti, saj neposredno sodelujem pri pripravi dokumentov za naslednjo finančno perspektivo. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je že predlagalo v svojih strateških dokumentih, da se reševanje okoljskih problemov obravnava kot priložnost za razvoj. To smo zapisali v osnovno tezo strategije razvoja Slovenije, da bo družbena in okoljska odgovornost z večjo učinkovitostjo prispevala k večji konkurenčnosti. In ravno to je eno osnovnih sporočil današnjega srečanja. Zelo sem vesela, da smo slišali nekaj konkretnih podatkov, ki nam bodo pri pripravi strateških dokumentov zelo koristili.«

Damir Brejc; foto: Boštjan Čadej

Damir Brejc; foto: Boštjan Čadej

Damir Brejc, TTD Sistemi d. d.:

»Lotevamo se reševanja problematike pametnega prometa, kako zmanjšati emisije in stroške prometa. Slovenija plačuje ogromna sredstva zaradi okoljskih kršitev zaradi prometa. Opažamo, da se ljudje zavedajo problema, ne pa stroškov lastništva v prometu. Največji problem, s katerim se srečujemo, pa je odzivnost okolja, da bi lahko rešitve, ki jih predlagamo, tudi realizirali. Regulativa nam ne sledi, zato smo prisiljeni voditi le pilotske projekte. Regulator mora res opravljati svojo nalogo, da bi lahko bile tudi iniciative iz gospodarstva nekoč realizirane.

Sporočilo srečanja in poziv odgovornim oblastem bi moralo biti, da ne rešujemo problemov le s kratkoročnimi rešitvami, temveč bi se morali osredotočiti na dolgoročne rešitve. Sedaj rešujemo posledice in ne vzrokov.«

mag. Marjana Dermelj; foto: Boštjan Čadej

mag. Marjana Dermelj; foto: Boštjan Čadej

Mag. Marjana Dermelj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo:

»Gre za ključno razvojno področje, ki ga mora Slovenija izkoristiti za razvojni preboj, saj je treba nujno povezati vse tri komponente – okolje, ekonomijo in družbeni vidik. Dobro je vidno, da pritiski na okolje danes že predstavljajo bolj breme gospodarstvu, saj zaradi podnebnih sprememb cene surovin naraščajo, vedno manj jih je in težje so dostopne. Vse to so pritiski na javni vir financ kot na konkurenčnost podjetij. Nujno je, da se prioritete v naslednjem obdobju usmerijo v iskanje sinergij med razvojem znanosti, gospodarstva in okolja, da bi lahko s prebojem izboljšali prihodnost in tudi več iztržili.«

Ivan Hartman; foto: Boštjan Čadej

Ivan Hartman; foto: Boštjan Čadej

Ivan Hartman,Biosolarni vrtec d. o. o.:

»Ukvarjamo se z razvojem biosolarnih gradenj iz lesa, stekla in ostalih materialov, ki se dajo v celoti reciklirati. Trenutno razvijamo mrežo biosolarnih vrtcev. Idejo smo dobili v Nemčiji v sodelovanju z ustanoviteljem biosolarne gradnje. Doslej smo vse financirali iz lastnega žepa, saj se partnersko povezujemo z občinami in nekaterimi privatnimi inštitucijami. Svoj nadaljnji razvoj vidimo v biosolarni šoli in v biosolarnem domu za ostarele. Današnji dogodek je za nas zelo koristen, tako z vidika pridobljenih informacij kot povezovanja z enako mislečimi.«

Božidar Resnik; foto: Boštjan Čadej

Božidar Resnik; foto: Boštjan Čadej

Božidar Resnik, ekološko kmetovanje in sonaravno bivanje:

»Prireditev mi je zelo všeč, mislim pa, da smo zbrani sami enako misleči. Manjka predvsem vladna veja, saj bi bilo treba resnično ukrepati. Morda pa bi bilo gospoda komisarja dobro povprašati, kakšni so načrti glede ravnanja z vodo, semeni, naravnimi zdravili, saj je v javnosti veliko informacij. Govori se, da bo prišlo do monopola velikih podjetij. Mogoče iztočnica še za kakšen tovrsten dogodek, ki ga vsekakor zelo pozdravljam.«

Aleš Gabršček; foto: Boštjan Čadej

Aleš Gabršček; foto: Boštjan Čadej

Aleš Gabršček, Eko Plus d. o. o.

»Trajnost je ključna usmeritev našega podjetja. Izpostavil bi predvsem naš sistem Potko, ki spodbuja ločevanje na izvoru, to pa je nujno za snovno reciklažo. Skladno z našimi projekcijami bo Ljubljana prvo evropsko mesto, celo svetovno, ki bo uvedla »totalwaste« koncept. V roku petih let bodo lahko Ljubljančani ločevali odpadke po sistemu, ki bo omogočal pravično zaračunavanje po dejansko odloženi količini odpadkov. Izmenjavo mnenj, izkušenj in primerov dobre prakse na tovrstnih dogodkih zelo pozdravljam.«

Matija Gomilar; foto: Boštjan Čadej

Matija Gomilar; foto: Boštjan Čadej

Matija Gomilar, ETI Izlake:

»Od besed, ki jih slišiš in včasih težko razumeš, bi bilo potrebno več stvari udejanjiti. V teh časih preživetja, ko se vsi trudimo, da bi obstali ali se celo dvigovali, je kar težko vključevati novitete. Podpore je zelo malo, potrebno je veliko samoiniciative, medtem ko so resursi omejeni. V podjetju smo si že pred 15 leti izbrali slogan »Ravnanje z okoljem«, kar pomeni, da naš odnos do okolja predstavlja popolnoma trajnostno razmišljanje.«

——————————————-

Vsebina o Zelenem forumu:

Okoljski forum Zelene Slovenije

Prioriteti za zeleni preboj: gozd in les ter zelene tehnologije. Zdaj!

Zelene tehnologije, zeleni produkti, zelena potrošnja

Gozd kot neizkoriščena konkurenčna prednost Slovenije

Primeri dobrih praks

Razmišljanja nekaterih udeležencev