V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje v rubriki Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja objavljamo odgovore na aktualna vprašanja podjetij in institucij. Tokrat so bila v ospredju vprašanja o odlagališčih v severovzhodni Sloveniji, o načrtih za termično obdelavo odpadkov v Sloveniji in o morebitnih lokacijah ter o vplivih ekološkega kmetovanja.
 

Občine morajo zagotoviti infrastrukturo

Kaj bo z odlagališči v severovzhodni Sloveniji?

V skladu z Operativnim programom odstranjevanja odpadkov (OP BIO) iz marca 2008 za obdobje 2008 do 2013 je bila med drugimi opredeljena tudi regija Podravje kot CERO prvega reda z odlagališčem v Ormožu. Na podlagi tega določila so občine mariborskega in ormoškega območja leta 2008 začele pripravljati dokumente za oblikovanje regijskega projekta, po katerih bi v Ormožu na območju glinokopa Hardek zgradili odlagališče in predelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov, v Mariboru pa objekt za obdelavo komunalnih odpadkov in energetsko izrabo gorljivih frakcij iz odpadkov. Zato sta Mestna občina Maribor in občina Ormož že sprejeli odlok o ustanovitvi javnega podjetja »Hardeška šuma«, ki naj bi zgradilo odlagališče in ga pozneje tudi upravljalo. Kakšna je zdaj usoda tega projekta? Na severovzhodu Slovenije namreč ni zadostnega deponijskega prostora in se preostanek odpadkov trenutno vozi na odlagališče Leskovec. Ker ima odlagališče dolgo obratovalno dobo, bi bilo verjetno smiselno v danem trenutku lokacije vseh dolgoročno delujočih odlagališč opredeliti tako, da ne bi prihajalo do prevelikega »odpadkovnega turizma«.

Snaga, d. o. o., Maribor

Odlaganje ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov je obvezna občinska gospodarska javna služba za varstvo okolja. Zato morajo občine zagotoviti tudi infrastrukturo, potrebno za izvajanje javne službe. Glavna težava občin niso zaprta odlagališča, ampak v glavnem nezadovoljivi rezultati ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in nezadostna priprava za ponovno uporabo in recikliranje (nekaj občin že dosega dobre rezultate in odloži manj kot 20–30 % zbrane količine). Tak način je tudi ekonomsko najboljši za prebivalce.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je pripravilo predlog Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki (OP RKO). V tem programu, ki je državni načrt ravnanja s komunalnimi odpadki in ki ga morajo države članice EU sprejeti za posamezno vrsto ali kombinacijo odpadkov in za svoje celotno ozemlje, so prikazani izsledki analize trenutnega stanja pri ravnanju s komunalnimi odpadki. Tu so opredeljeni ukrepi, ki jih je treba sprejeti za izboljšanje okoljsko sprejemljive priprave za ponovno uporabo, recikliranja, predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov. Izdelane so tudi ocene, ki bodo opora pri izvajanju ciljev in določb, predvsem Direktive 2008/98/ES o odpadkih in Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Predstavljena je tudi ocena potrebe po novih sistemih zbiranja, dograditvi dodatnih naprav za kompostiranje kuhinjskih odpadkov, naprav za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, naprav za energetsko predelavo gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov in odlagališč za obdelane mešane komunalne odpadke ter ostanke predelave ločenih frakcij komunalnih odpadkov. Operativni program je izdelan za obdobje do leta 2020 in zagotavlja dolgoročno samozadostnost Republike Slovenije pri obdelavi komunalnih odpadkov.

Odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov v celotni Sloveniji ni problematično. Ob izpolnjevanju okoljskih ciljev ločenega zbiranja odpadkov, pripravi za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov in ob učinkoviti obdelavi mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem je odlagalnega prostora dovolj že na odlagališčih, ki so pridobila okoljska dovoljenja. Res pa je, da odlagališča niso optimalno razporejena po Sloveniji.

Za zdaj zadostuje termična obdelava v Celju

Energetska izraba RDF

Že zdaj se v sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki pojavljajo relativno velike količine t. i. lahke frakcije (Refuse Derived Fuel ali RDF), še več pa jih bo po dograditvi vseh CERO. Veljavna zakonodaja še ne ureja ravnanja z lahko frakcijo, dolgo pa je ne bo mogoče odlagati. Kako bomo v Sloveniji ravnali s to frakcijo, preden bodo zagotovljene kapacitete izrabe RDF? Ali bo za vmesno obdobje sklenjen sporazum s katero od sosednjih držav, ki ima kapacitete za izrabo te frakcije, ali pa jo bomo vozili na odlagališča?

Snaga, d. o. o., Maribor

Glede na okoljske cilje, ki izhajajo iz direktiv EU, smo za pripravo OP RKO opredelili tudi letne količine frakcij, ki bodo nastale pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov za termično obdelavo. Ocene kažejo, da bo teh odpadkov po dograditvi predvidenih objektov za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov med 160.000 in 175.000 t letno, ocenjena največja razpoložljiva vrednost povprečne letne toplotne moči iz teh odpadkov pa je okoli 89 kW.

Preden bo začel obratovati novi objekt (ali dva), je te frakcije mogoče termično obdelati v objektu v Celju ali pa jih oddajati v katero koli napravo, ki ima ustrezno dovoljenje (ob upoštevanju zahtev za čezmejno pošiljanje odpadkov). Teh odpadkov zaradi njihovih lastnosti seveda ni dovoljeno odlagati na odlagališčih!

Ni še znano, katera lokacija bo ustrezna

Dograditev slovenskih kapacitet za energijsko izrabo RDF

V strokovni javnosti obstaja vprašanje, ali postaviti eno ali dve napravi za energetsko uporabo slovenskega (pa morda tudi uvoženega) RDF. Samo ena naprava, ki v Celju že deluje lahko pomeni precejšnjo ranljivost dolgoročne celovite oskrbe komunalnih odpadkov, ki nastajajo vsak dan. Pri tem pa ne upoštevamo popravil in izrednih izpadov energetskega obrata. Zato bi bilo verjetno primerneje zgraditi dve tovrstni napravi, ker bi vsaj ena lahko vedno brezhibno delovala. Hkrati se z dvema dislociranima obratoma (kot je predvideno v Ljubljani in Mariboru) lahko bolje optimizirajo transportne poti po Sloveniji. Prav tako ne gre zanemariti dejstva, da se povsod po Sloveniji z gradnjo in uporabo čistilnih naprav pojavlja nova frakcija – blato – ki lahko pri klasičnih termičnih postopkih ustrezno znižuje kurilno vrednost RDF, zagotavlja ustrezno odstranitev in koristno izrabo tudi tega odpadka.

Snaga, d. o. o., Maribor

Sežiganje komunalnih odpadkov je v skladu z zakonom, ki določa varstvo okolja in obvezno državno javno službo za varstvo okolja, zato bo za umestitev teh objektov treba spremljati pripravo zahtevne dokumentacije. Operativni program odstranjevanja odpadkov je le izhodišče, ki določa potencial komunalnih odpadkov. Jasno je, da je zaradi klimatskih razmer v Sloveniji in zahtev po dolgoročni zanesljivosti rabe trdnega goriva iz komunalnih odpadkov najprimernejša oblika njihove energetske predelave soproizvodnja električne energije in toplote v napravah, ki so del sistema za daljinsko ogrevanje večjega mesta, kar je mogoče v Ljubljani, Mariboru in Celju.

Po pripravi investicijske dokumentacije za predinvesticijsko zasnovo (PIZ) bo znano, katera lokacija (ali dve) je najustreznejša. Dokumentacija se začne pripravljati ob pripravi osnutka DPN, ki prikaže nabor vseh mogočih različic. Ko se pridobijo smernice, se PIZ dograjuje, konča pa se z izborom optimalne rešitve in potrditev PIZ pomeni potrditev optimalne možnosti. Predinvesticijsko zasnovo (PIZ) potrdi investitor Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO). Sledijo priprava investicijske zasnove (IZ), ki se izdela za izbrano optimalno varianto, investicijski program (IP), študija izvedljivosti (ŠI) ter priprava in sprejem celotne prostorske dokumentacije.

Raziskave o vplivih ekološkega kmetovanja

Ali se predvidevajo raziskave vpliva ekološkega kmetovanja na ožjih vodovarstvenih območjih?

Trenutno že potekajo ciljno raziskovalni projekti (CRP), ki preučujejo različne možnosti kmetovanja na vodovarstvenih območjih. Raziskave potekajo na Dravskem in Ptujskem polju in v Pomurju. Prvi rezultati bodo znani šele ob koncu leta 2013.

O pomenu ekoživil vse več izobraževanja

Se predvidevajo lokalna izobraževanja, ozaveščanja in obveščanja o ekološki pridelavi hrane (ciljni slušatelji: vse generacije)?

Na področju izobraževanja, svetovanja in ozaveščanja so stalno dejavne nevladne organizacije (NVO) in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO). V okviru MKO in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) potekajo izobraževalni programi za člane kmetijskih gospodarstev.

Vedno večje je tudi vključevanje vsebin o pomenu ekoživil v vzgojno-izobraževalne programe. Na tem področju delujejo različne NVO, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za zdravstveno varstvo in organizacije za kontrolo in certificiranje. V okviru projekta Šolski ekovrtovi, ki ga izvaja Inštitut za trajnostni razvoj, poteka izobraževanje učiteljev in vzgojiteljev za mentorje ekošolskih vrtov v šolah in vrtcih. V okviru šolskega programa izvaja Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru študijski program ekološko kmetovanje.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje spodbuja le dejavnosti za prehrano

Bodo javne ustanove izvajale še več izobraževanj in podpirale podjetja, ki bodo izdelovala izdelke iz naravnih in ekoloških materialov, kot so prehrana, obleka, obutev, posoda za pripravljanje hrane, posteljnina, biogradnja idr.?

V okviru pristojnosti MKO podpiramo in izvajamo izobraževanje le za prehrano.

V sodelovanju z občinami MKO organizira in izvaja tudi regijske konference z naslovom Uveljavitev načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja hrane in živil v javnih zavodih. Ocenjujemo, da so taki dogodki pomembni in lahko veliko prispevajo k višji samooskrbi s kakovostno, lokalno pridelano hrano, boljši prehranski varnosti prebivalstva in tudi zagotavljanju trajnostne rabe površin za pridelavo hrane in ohranjanju delovnih mest na podeželju.

Tudi v prihodnosti bo MKO še naprej spodbujal ekološko kmetovanje z različnimi ukrepi, pomembno vlogo pa bo imel tudi pri spodbujanju vključevanja ekoživil v javne ustanove.

Tradicionalni slovenski zajtrk kot odmeven projekt

Bodo naši otroci v prihodnosti jedli slovensko hrano v javnih ustanovah in ali si bomo prizadevali za polne slovenske ekološke obroke?

V želji, da bi bolj spoštovali doma pridelano hrano, je Vlada RS oktobra lani vsak tretji petek v novembru razglasila za dan slovenske hrane. Ministrstvo je skupaj s partnerji obeležilo ta dan z odmevnim projektom Tradicionalni slovenski zajtrk. Projekt je potekal že drugo leto zapored. Ključni cilj projekta je ozaveščanje o pomembnosti zajtrkovanja in prehranjevanja z lokalnimi pridelki in izdelki, saj živila z daljšim transportom in skladiščenjem izgubljajo hranilno vrednost.

MKO se zaveda pomembnosti kakovostne hrane v javnih ustanovah, predvsem v šolah in vrtcih, zato postopno uvajamo oziroma vključujemo ekološka živila z zelenim javnim naročanjem. S stališča trajnosti je smiselno spodbujati ekološko pridelavo in uvajati te pridelke/izdelke v vsakdanjik v okviru sistema javnega naročanja oziroma naročil, sheme šolskega sadja in mleka v okviru tradicionalnega zajtrka in tako zagotavljati hrano, pridelano v lokalnem okolju.

Strateški dokument za uresničevanje ciljev lokalne in trajnostne oskrbe je vsekakor Uredba o zelenem javnem naročanju, ki določa, da mora naročnik pri javnem naročanju določiti najmanj 5 % ekološko pridelanih živil oziroma živil iz preusmeritve do konca leta 2013 in 10 % od leta 2014 naprej. Dobava živil po Zakonu o javnem naročanju naročnikom omogoča, da iz postopka javnega naročanja izločijo posamezne sklope naročila – brez izvedbe postopka javnega naročila (če naročilo ne presega 80.000 EUR in 20 % skupne vrednosti vseh sklopov) in s tem omogočajo lokalno samooskrbo, uveljavitev načela kratkih verig in spodbujanje slovenskega gospodarstva pri javnem naročanju.

Že zdaj so možnosti za oživitev lokalnih tržnic

Je mogoča oživitev tržnic s ponudbo ekoloških pridelkov v manjših mestih in večjih vaseh?

V okviru programa razvoja podeželja so te možnosti že na voljo, in sicer v okviru obnove vasi in podeželja, kjer se podpira predvsem vzpostavitev lokalnih tržnic na podeželju. Glede mest pa je to mogoče tudi v okviru lokalnih akcijskih skupin (LAS) in ukrepa Leader.