Prenova Uredbe o OEEO | dr. Darja Majkovič |
 
V začetku letošnjega julija je bila objavljena prenovljena Direktiva o odpadni električni in elektronski opremi (Direktiva 2012/19/EU). Namere? Izboljšati zbiranje in recikliranje električnih in elektronskih odpadkov (OEEO) ter zmanjšati količine odsluženih gospodinjskih aparatov in mobilnih telefonov, ki končajo na smetiščih. Nezadostno recikliranje namreč povzroča izgubo dragocenih virov za gospodarstvo in pomeni okoljsko breme. Spremembe Direktive o odpadni električni in elektronski opremi med drugim predvidevajo možnost zbiranja malih aparatov v trgovinah in poenostavitev postopkov za proizvajalce, ki so finančno odgovorni za ravnanje z odpadki. Po objavi Direktive v Uradnem listu EU morajo države članice prilagoditi svojo zakonodajo v 18 mesecih.
 

Direktiva-o-OEEODirektiva o odpadni električni in elektronski opremi (Direktiva 2002/96/ES) se je uporabljala od februarja 2003. Zaradi nenehne širitve trga in vedno krajših inovacijskih ciklov se električna in elektronska oprema vedno hitreje nadomešča. Rast OEEO je hitra in postaja pomemben vir odpadkov ter ponuja veliko priložnosti za dajanje sekundarnih surovin na trg. Slovenija pri tem v EU ni izjema.
»To opažamo tudi na Simbiu, kjer smo na primer leta 2009 zbrali slabih 9 ton te odpadne opreme, lani dobrih 10 ton, maja letos 14,4 tone in septembra letos 16,2 tone. Med OEEO prevladujejo televizorji, zamrzovalne skrinje, tiskalniki, računalniki ipd.,« opaža vodja ločenega zbiranja odpadkov v Simbiu, Tadej Ferlež.
Okoljsko učinkovito ravnanje s to vrsto odpadka temelji na izločanju nevarnih snovi iz odpadkov in čim večji ponovni uporabi, recikliranju in predelavi OEEO. Sistematično zbiranje in ustrezno ravnanje sta prva pogoja za recikliranje materialov, kot so zlato, srebro, baker in redke kovine, ki se uporabljajo v televizorjih, prenosnih računalnikih in prenosnih telefonih. Nova Direktiva je lahko velika spodbuda za učinkovitejšo uporabo virov v Evropi, določa pa ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem škodljivih vplivov nastajanja OEEO in ravnanja z njimi. Po letu 2018 se bo uporaba Direktive razširila s trenutno omejenega področja na vse kategorije elektronskih odpadkov, pri čemer se bo zanje prej opravila ocena učinka.
Med pomembnejšimi okoljskimi cilji na področju odpadkov tako velja, da se spreminja cilj zbiranja OEEO, in sicer s trenutnih 4 kg/preb./leto na 45 odstotkov povprečne mase opreme, ki je bila dana na trg v predhodnih treh letih, v letu 2016 in nadaljnje povečanje na 65 odstotkov v letu 2019. Povedano drugače – do leta 2016 bo treba zbrati na vsako tono prodanih aparatov 450 kg odpadkov. Nekatere države članice bodo lahko odstopale od novih ciljev za omejeno obdobje, kadar bo to upravičeno s pomanjkanjem potrebne infrastrukture ali nizkimi stopnjami porabe električne opreme. Tako je za deset držav, ki morajo izboljšati svoje zmogljivosti za zbiranje in predelavo odpadkov – med njimi je tudi Slovenija – prag postavljen nižje, na 40 odstotkov teže izdelkov na trgu. Naslednji rok je leto 2019. Za Slovenijo in še devet držav članic velja izjema, rok imajo podaljšan do leta 2021.

Količina v gospodinjstvih nastale odpadne električne in elektronske opreme in povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev za to opremo, Slovenija (SURS, 2012)

Količina v gospodinjstvih nastale odpadne električne in elektronske opreme in povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev za to opremo, Slovenija (SURS, 2012)

Direktiva daje državam članicam orodja za učinkovitejši boj proti nezakonitemu izvozu odpadkov. Nezakonite pošiljke OEEO so resna težava, zlasti kadar so zamaskirane kot zakonite pošiljke rabljene opreme, da bi se zaobšla pravila EU o ravnanju z odpadki. Nova Direktiva bo od izvoznikov zahtevala, da preizkusijo delovanje opreme in predložijo dokumente o naravi pošiljk, ki bi lahko bile nezakonite.
Drugo pričakovano izboljšanje je zmanjšanje upravnih obremenitev z uskladitvijo nacionalnih zahtev za registracijo in poročanje. Zahteve registrov držav članic za proizvajalce električnih in elektronskih odpadkov bodo zdaj natančneje usklajene.
Trenutno se le ena tretjina električnih in elektronskih odpadkov v EU zbira ločeno znotraj dokumentiranega sistema. Stopnja zbiranja v EU je trenutno 4 kg OEEO na osebo, kar znaša približno 2 milijona ton na leto, pri čemer se v EU letno ustvari približno 10 milijonov ton OEEO. Do leta 2020 se bo po ocenah obseg OEEO povečal na 12 milijonov ton. Končni cilj nove Direktive, zbrati 85 odstotkov vse ustvarjene OEEO, bo zagotovil, da se bo v letu 2020 v EU ločeno zbralo približno 10 milijonov ton ali okrog 20 kilogramov na osebo.
Količina zbrane OEEO je v posameznih državah članicah EU precej različna. To je posledica različne stopnje izvajanja okoljske zakonodaje, ki temelji na proizvajalčevi odgovornosti. Delež zbrane OEEO je velik predvsem na Norveškem, Švedskem, v Luksemburgu in na Nizozemskem. V teh državah zberejo več kot polovico električne in elektronske opreme, dane na trg. Slovenija po ocenah Eurostata (za leto 2008) zbere le 21 odstotkov OEEO od celotne količine te opreme, dane na trg (SURS, 2012).

V Sloveniji vse več odpadne EEO

Po podatkih SURS (2012) količina odpadne električne in elektronske opreme narašča (slika 1). V letu 2010 je v Sloveniji nastalo okrog 8.000 ton OEEO: 3.500 ton v proizvodnih in storitvenih dejavnostih in 4.500 ton v gospodinjstvih, kar je približno 4 kilograme OEEO na prebivalca. Količina OEEO je v obdobju 2002–2010 naraščala. To ni bilo slučajno, saj so se tudi izdatki gospodinjstev za električno in elektronsko opremo (ta obsega vse od gospodinjskih aparatov in bele tehnike do mobilnih telefonov) v obdobju 2002–2009 povečali za 52 odstotkov, in sicer s 410 EUR (v letu 2002) na 625 EUR (v letu 2009).

In kako v prihodnje?

Skladno z novimi cilji prenovljene direktive o OEEO bomo morali do leta 2016 zbrati 40 odstotkov električne in elektronske opreme, dane na trg v treh predhodnih letih, do leta 2021 pa 65 odstotkov. Glede na trenutne količine dane opreme na trg v Sloveniji (27.800 ton v letu 2010) lahko ocenimo, da bi bilo to 11.000 ton (5,5 kilograma na prebivalca) in 18.000 ton (9 kilogramov na prebivalca) na leto. V Sloveniji smo leta 2010 ločeno zbrali 8.674 ton OEEO, od tega 8.255 ton (4,03 kilograma na prebivalca) iz gospodinjstev. Kaj to pomeni? To pomeni 30,5 odstotka električne in elektronske opreme, dane na trg. Obstaja torej realna možnost za doseganje ambicioznejših ciljev.

Na naša vprašanja odgovarja Peter Tomše, MKO:

Zakaj je bila Direktiva prenovljena?
Izkušnje s prvimi leti izvajanja Direktive o odpadni električni in elektronski opremi (2002/96/ES) so pokazale določene tehnične, pravne in upravne težave, zaradi katerih je bila izvedena prenova Direktive. Namen je zagotavljati boljše zakonodajno okolje, ki bo enostavno, razumljivo, učinkovito in izvršljivo, in s predlaganimi ukrepi izboljšati učinkovitost direktive. Evropska komisija je morala nove cilje zbiranja, predelave in ponovne uporabe oz. recikliranja predlagati tudi skladno z določbami obstoječe Direktive.

Prenovljena direktiva vsebuje poenostavitev postopkov za proizvajalce, ki so finančno odgovorni za ravnanje z odpadki. Kakšne so te poenostavitve?
Tu gre predvsem za harmonizacijo področja obsega Direktive v državah članicah, za uskladitev obveznosti registracije in poročanja za proizvajalce električne in elektronske opreme med nacionalnimi registri proizvajalcev ter omogočanja registracije proizvajalcev preko pooblaščenih zastopnikov.

Cilj, ki bi ga morala Slovenija doseči do leta 2016, naj ne bi bil tako problematičen v primerjavi s tistim do leta 2021. Kako ga doseči?
Ključno je, da so novi cilji ambiciozni, vendar realno dosegljivi. Za njihovo dosego bo najpomembnejše nadaljnje informiranje in ozaveščanje končnih uporabnikov o pravilnem ravnanju z OEEO, še posebej z akcijami, ki posredno in neposredno prispevajo k spreminjanju vedenjskih vzorcev, kot je na primer trenutni projekt LIFE+ družbe ZEOS, d. o. o., »Raising awareness of the importance of environmentally sound management of WEEE among identified target groups in Slovenia«, ki ga sofinancira tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Doseganje končnega cilja (65 odstotkov dane opreme EE na trg) pa bo v veliki meri odvisno tudi od ekonomskih in socialnih dejavnikov ter dejanske zasičenosti trga (menjava izdelkov ena za ena).

Kje vidite možnost izboljšanja obstoječega sistema zbiranja, ste zaznali kakšne večje pomanjkljivosti?
Že prenovljena Direktiva uvaja določene ukrepe za učinkovitejše zbiranje OEEO, npr. oddajo zelo majhne OEEO (do premera 25 cm) v večjih trgovinah z opremo EE brez obveznosti nakupa nove opreme EE. Prav tako bo potrebno čim bolj optimizirati in vrsti odpadka prilagoditi prevzemanje OEEO od izvajalcev občinske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, saj se ponekod OEEO še vedno prevzema v okviru kosovnega odpada, kar ni primerno.

Kakšni so pričakovani učinki glede izpolnjevanja ciljev Direktive za slovenska podjetja?
Pričakovane koristi izpolnjevanja okoljskih ciljev Direktive je potrebno opredeliti v luči doseganja cilja družbe recikliranja. Osnovni namen Direktive, ki se izpolnjuje z doseganjem zastavljenih okoljskih ciljev, je v zagotavljanju okoljsko učinkovitega ravnanja z OEEO. S tem zagotavljamo preprečevanje morebitnih vplivov na okolje in zdravje ljudi zaradi nevarnih snovi, ki jih ti odpadki vsebujejo, ter ohranjamo naravne vire zaradi recikliranja oz. predelave OEEO.

Kakšno je stanje glede predelave OEEO v Sloveniji?
V največji meri se v Sloveniji izvaja obdelava OEEO z razstavljanjem in večinoma ročnim izločevanjem nevarnih komponent in sestavin. Za določene vrste okoljsko najbolj problematične OEEO, npr. hladilno zamrzovalno opremo, se obdelava izvaja v tujini.

Trgovina želi predvsem več ozaveščanja

Mnenje o prenovljeni Direktivi so sporočili iz trgovskih družb Merkur in Mercator (Srečo Bukovec).
»V družbi se zavedamo pomena ločenega zbiranja električne in elektronske opreme, saj je to pogoj za zagotavljanje recikliranja OEEO. V naših maloprodajnih enotah imamo postavljene ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadnih baterij, sijalk in malih gospodinjskih aparatov. Za naše kupce zagotavljamo tudi brezplačen prevzem velikih gospodinjskih aparatov, hladilnih in zamrzovalnih aparatov ter televizijskih sprejemnikov. Za doseganje izbrane ravni varovanja zdravja in okolja je treba potrošnika spodbujati, da OEEO vrne in tako omogoči primerno nadaljnjo predelavo. V lanskem letu smo v akciji EKO se v Merkurju izplača v sodelovanju z družbo ZEOS izvedli akcijo zbiranja OEEO na način, da smo kupcu za vsak prinesen električni ali elektronski aparat, sijalko ali baterijo podarili kupon v vrednosti 5,00 EUR, ki je bil unovčljiv ob naslednjem nakupu. Tako smo jih skušali navaditi, da tovrstna odpadna oprema ne sodi v koš za mešane odpadke, in jim predstaviti možnost, da jo prinesejo v naše centre. S podobnimi akcijami in različnimi promocijami želimo tudi v prihodnje sodelovati pri ozaveščanju potrošnika o pomenu ločenega zbiranja OEEO. Na ta način bomo lahko pripomogli k doseganju dolgoročnih ciljnih količin zbrane OEEO.«

Prenovljena direktiva naj bi vsebovala poenostavitev postopkov za proizvajalce, ki so finančno odgovorni za ravnanje z odpadki. Kakšno je vaše mnenje o teh poenostavitvah?
Merkur: Ključni poudarki iz prenovljene Direktive so zmanjšanje števila razredov (z 10 na 6, kar na naše poslovanje ne bo imelo posebnega učinka), cilji zbiranja se bodo letno povečali na 65 odstotkov EEO, dane na trg v treh predhodnih letih. To pomeni, da bo potrebno vedno večje osveščanje potrošnikov. Distributerji bomo morali v trgovinah zagotoviti pogoje za brezplačen prevzem male opreme EE (to že zagotavljamo). Proizvajalci bodo lahko ločeno prikazovali stroške ravnanja z OEEO na računih. Obvezna bo registracija proizvajalcev, ki svoje proizvode prodajajo preko svetovnega spleta, v državi, kamor prodajajo svoje izdelke, in s tem bo večji nadzor nad spletno prodajo.
Mercator: Enega najpomembnejših ciljev, ki so vsebovani v določilih prenovljene Direktive, vidimo v usmerjenosti na racionalno rabo naravnih virov. To posledično pomeni postopno dvigovanje deležev zbrane OEEO, dane na trg. S tem se zagotavlja osnova za vire surovin, pridobljenih s predelavo oziroma reciklažo odslužene EO. Posledično dvigovanje obveznosti zbrane OEEO sicer pomeni povečevanje stroškov proizvajalcev, ki so nosilci financiranja sistemov ločenega zbiranja in ravnanja, mednje pa med drugim s hitrejšim razvojem lastnih trgovskih znamk sodijo tudi trgovske verige. Trenutna opredelitev proizvajalca kljub drugačnim predlogom Evropskega parlamenta sicer ostaja nacionalna, vendar pa v primeru distributerja, ki »premika«blago iz ene v drugo državo, pomeni, da prevzema nase odgovornost proizvajalca in s tem vse obveznosti iz tega naslova.
Na nivoju držav članic menimo, da Direktiva ne predvideva bistvenih poenostavitev za proizvajalce, večje spremembe so le pri proizvajalcih, ki delujejo na območju dela ali celotne EU. Tem je namenjena poenostavitev registracije v različnih državah v obliki poenostavljenega vnosa podatkov v nacionalni register, še posebej pa z zagotavljanjem povezav z ostalimi nacionalnimi registri. To je pomembno tudi v primeru spletne trgovine, ki je eden najhitreje rastočih prodajnih kanalov nekaterih vrst elektronske opreme. Poleg tega spremembe Direktive omogočajo proizvajalcem, ki v določeni državi nimajo registriranih podjetij, da svoje obveznosti urejajo s pomočjo pooblaščenih predstavnikov oziroma agentov.
Samo zmanjšanje razredov z 10 na 6 nekoliko zmanjša kompleksnost poročanja, istočasno pa omogoča možnost hitrejše harmonizacije razredov med posameznimi nacionalnimi rešitvami.

Kje vidite možnost izboljšanja obstoječega sistema zbiranja, ste zaznali kakšne večje pomanjkljivosti?
Merkur: Obstoječi sistem zbiranja je dober in omogoča končnim uporabnikom vrsto možnosti za enostavno oddajo odpadnih električnih aparatov. Še vedno pa precej malih električnih aparatov konča med mešanimi odpadki. Za zmanjšanje takšnega ravnanja bo potrebno še nadalje ozaveščati širšo javnost, posebej pa mladino.
Mercator: Za Slovenijo lahko rečemo, da je vzpostavljen sistem zbiranja in ravnanja, predvsem po zaslugi samoorganiziranja gospodarstva – proizvajalcev, ustrezno vzpostavljen, saj zagotavlja končnim uporabnikom razvejeno mrežo in možnosti oddaje odslužene EO. Žal pa je še vedno pereče vprašanje izogibanja plačevanju obveznosti (t. i. free riderji) in izpolnjevanja zakonskih obveznosti posameznih shem. Temu se lahko dodajo še izzivi kontrole masnih tokov in nekontroliranega »izginjanja« vrednejših materialov iz snovnega toka v vmesnih fazah ravnanja.
Rešitev, ki jo prinaša Direktiva na področju ravnanja s t. i. malimi električnimi aparati v primeru neustreznega delovanja nacionalnih shem, lahko potencialno močno obremeni trgovino. Poleg obstoječih zahtev trgovini za prevzemanje OEEO ena za ena na prodajnem mestu (s smiselnimi omejitvami) nova Direktiva namreč zahteva od specializiranih trgovin velikosti nad 400 m2 brezplačno prevzemanje zelo majhnih aparatov na bazi ena za nič. Ker tudi v Sloveniji precej malih električnih aparatov konča med mešanimi odpadki, je tudi v interesu trgovine izboljšanje delovanja obstoječih shem ravnanja in v tem okviru ozaveščanje javnosti.

Kakšne so pričakovane koristi glede izpolnjevanja ciljev Direktive za vaše podjetje?
Merkur: Naše podjetje, ki se ukvarja s trgovsko dejavnostjo, glede izpolnjevanja ciljev prenovljene Direktive ne bo imelo neposrednih koristi. Neposredne koristi bodo imeli proizvajalci električne in elektronske opreme, saj bodo lažje prišli do strateških materialov, ki jih na področju Evropske unije že primanjkuje.
Na pomanjkljivosti obstoječega zbiranja OEEO pa opozarja Mateja Mikec, direktorica Interseroha. »Žal se veliko OEEO še vedno odvaža v akcijah zbiranja kosovnih odpadkov. Tak način zbiranja je neučinkovit, saj je zbrana OEEO v zelo slabem stanju oziroma jo nepridipravi čez noč še dodatno razstavijo in odstranijo materiale, ki so tržno zanimivi. Podobne težave nastajajo v slabo zavarovanih zbirnih centrih, kjer se zbrana OEEO začasno skladišči. Precej boljši rezultati so tam, kjer so že uredili zbiranje na klic, saj je takšna oprema cela, nepoškodovana in še vedno dela. Velik problem zbiranja OEEO torej še vedno ostajajo nelegalni zbiralci, ki bodisi odvzemajo OEEO iz kosovnih odvozov ali pa samoiniciativno pobirajo OEEO pri gospodinjstvih.« O gospodarskem vidiku pa meni: »Cene surovin iz OEEO na trgu nihajo prav tako kot cene drugih odpadnih surovin, zato je tako pomembno, da se zavezanci za ravnanje z OEEO (proizvajalci in trgovci) vključujejo v sheme za ravnanje z OEEO, ker morajo te s svojimi rezervami poskrbeti za prevzem in predelavo ne glede na nihanje cen surovin. Zaradi velikega deleža koristnih materialov je stroškovno še vedno precej ugodno ravnanje z belo tehniko, neugodna pa je ustrezna predelava hladilno-zamrzovalnih aparatov in ekranov, ker vsebujejo velik delež nevarnih snovi. Na žalost opažamo, da se velik delež hladilno-zamrzovalnih aparatov v Sloveniji zbira in razstavlja zunaj sistema ravnanja z OEEO, kar predstavlja veliko okoljsko tveganje.«
Mercator: »Neposredne koristi za naše podjetje bi lahko opredelili v smislu zmanjšanja možnosti izogibanja proizvajalcev obveznostim, s tem razširitev baze vplačnikov v sistem in zato relativno zmanjšanje bremena obstoječih vplačnikov. V to kategorijo sodijo tudi spletni ponudniki. Prav tako bo posledično nekoliko olajšano evidentiranje in poročanje z vzpostavitvijo evropsko primerljivih registracijskih postopkov in razredov, še posebej z vstopom novih držav v EU na področju, kjer naše podjetje deluje.«

Koraki do leta 2019

Najpozneje do 14. februarja 2014 bodo morale države članice spremeniti svojo obstoječo zakonodajo o OEEO ter jo uskladiti z novo Direktivo in novimi cilji. Potrošniki bodo lahko zato vrnili majhne električne in elektronske odpadke v večjih maloprodajnih trgovinah, razen če se dokaže, da so obstoječe alternativne sheme vsaj enako učinkovite. Od dneva nacionalnega prenosa naprej se bo uporabljalo obrnjeno dokazno breme za pošiljke rabljene opreme, za katere obstaja sum, da vsebujejo nezakonite pošiljke odpadkov.
Od leta 2016 naprej bodo države članice morale zagotoviti 45 odstotkov zbrane električne in elektronske opreme, prodane v posamezni državi.
Po letu 2018 se bo področje uporabe Direktive razširilo z današnjih kategorij na vso električno in elektronsko opremo.
Od leta 2019 naprej se bo stopnja zbiranja dvignila na 65 odstotkov prodane električne in elektronske opreme ali, kot alternativa, na 85 odstotkov ustvarjene OEEO.
Komisija bo uporabila pooblastila, podeljena v novi Direktivi, za uskladitev pogostosti poročanja proizvajalcev v nacionalne registre ter oblike za registracijo in poročanje. Komisija bo pregledala nekatere spremembe, dogovorjene v novi Direktivi, na primer v zvezi s področjem uporabe, da bi prepoznala morebitne neželene stranske učinke.

Viri:
Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o OEEO. Uradni list EU, 24. 7. 2012.
Evropska komisija, 2012. Recast of the WEEE Directive. Dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/waste/weee/index_en.htm.
Evropski parlament, 2012. Novice. Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/news/sl/pressroom/
content/20120119IPR35666/html/Bolj%C5%A1e-
ravnanje-z-e-odpadki.
Ongondo, F.O., Williams, I.D., Cherrett, T.J., 2011. How are WEEE doing? A global review of the management of electrical and electronic wastes. Waste Management 31: 714–730.
SURS, 2012. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4584.
Zelena Slovenija. Novice članov Zelenega omrežja. Dostopno na: http://www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje/novice-clanov.