Dinos | Jože Volfand |
Po odhodu Ivana Tkalca, dolgoletnega predsednika uprave Dinosa, je prevzela vodstvo nova, mlajša ekipa. V upravi so poleg Damijana Zorka, predsednika uprave, še Damijan Tkalec kot namestnik uprave in dva člana uprave, Kristijan Mlinar in Rafael Barth, nemški solastnik. Za dosedanji razvoj Dinosa je značilno, da se ni omejil samo na zbiranje odpadkov, pri čemer mu daje njegova razvejena mreža v Sloveniji določeno konkurenčno prednost, pač pa se je odločil tudi za finančno zahtevne naložbe v predelavo kovinskih in nekovinskih odpadkov. Ustanovil je celo shemo Ekodin, a jo je kmalu zamrznil. Ali novosti na trgu zbiranja in predelave odpadkov zahtevajo premislek v poslovni strategiji Dinosa? Tudi glede sheme? Odgovarjal je mag. Kristijan Mlinar, član uprave Dinosa.

Kristijan_Mlinar640x960

mag. Kristijan Mlinar

Na katerih področjih zbiranja odpadkov in surovin želi Dinos doseči večje premike, še posebej glede na lanske rezultate? Pri katerih vrstah odpadkov so v Sloveniji in pri Dinosu še rezerve, pri čemer ima Dinos zagotovo pomembno konkurenčno prednost zaradi razširjenosti poslovne mreže po celotni Sloveniji?
Podjetje Dinos, d. d., se z več kot 60-letno tradicijo ukvarja z zbiranjem in predelavo tako kovinskih kot nekovinskih ostankov in odpadkov ter s procesi zbiranja, prevoza in predelave pripravlja sekundarne surovine. Skladno z našo strategijo prehajamo v naslednjih letih vedno bolj usmerjeno v predelavo nekovinskih odpadkov. Pri teh želimo z dodatno predelavo povečati dodano vrednost na materialih. Rezerve so še na več področjih pri zbiranju odpadkov. Mnenja smo, da ozka specializacija pomeni boljše – kakovostnejše storitve za naše stranke. Seveda pa poslovna mreža Dinosovih skladišč po vsej Sloveniji, ki so že v večini okoljsko ustrezna za to dejavnost, dokazuje, da smo pomemben igralec na področju zbiranja in predelave odpadkov.

Kot zbiralec odpadkov Dinos v poslovanju zagotovo čuti nihanja cen? Letos je cenovna politika pri surovinah zelo nepredvidljiva.
Vpliv cen na svetovnih trgih surovin ima pomembno vlogo pri poslovanju Dinosa, saj smo odvisni zgolj od cen, ki jih uspemo izpogajati za naše polproizvode. V tem letu smo ponovno priča turbulentnemu nihanju cen, kar zahteva ozko usmerjeno politiko vodenja nabave in prodaje. Potrebno je poudariti, da trg nikakor ni več stabilen in da je težko pričakovati njegovo stabilizacijo v naslednjih letih. Trenutno je ponoven trend drastičnih padcev cen. Zaradi naše politike aktivnega spremljanja zalog poskušamo ublažiti ta gibanja in zmanjšati zaloge. Maksimalno poskušamo biti dolgoročno vezani na naše kupce.

Dinos je registriral družbo Ekodin, ni je pa oživil v nasprotju, na primer, z družbo Gorenje Surovina, kjer gre prav tako za vertikalno povezavo sheme. Razmišljate letos drugače?
Področje zbiranja in predelave odpadne embalaže je Dinosovo strateško področje. Prav zaradi nejasnosti pred leti o sistemu shem za odpadno embalažo v Sloveniji je tudi Dinos ustanovil podjetje Ekodin, ki pa ga zaradi strateškega sodelovanja z ostalimi shemami ni aktiviral. Aktiviranje Ekodina je odvisno od strateških usmeritev ostalih shem za odpadno embalažo in interesov Dinosa. V primeru dolgoročnega jasnega sodelovanja z ostalimi in letnega povečanja zbiranja odpadne embalaže s strani Dinosa ne vidim potrebe po aktiviranju še ene družbe. Je pa res, da zgolj vsakoletno povečanje količin pomeni možnost optimizacije in racionalizacije. Temu moramo podrediti vse naše usmeritve. V Sloveniji bo potrebno še veliko narediti na področju zbiranja odpadne embalaže. Če tukaj Dinos ne bo imel možnosti strateškega razvoja, se bomo primorani organizirati drugače.

Toda nove usmeritve pri ravnanju z odpadki zahtevajo predvsem predelavo oziroma reciklažo. Kaj to pomeni za Dinos? Kako je sploh z zmogljivostmi za predelavo in reciklažo odpadkov v Sloveniji? Kaj se splača in kaj ne?
Podjetje Dinos je zaključilo ciklus predelav do zadnje faze na področju kovin. V tem letu bo podjetje naredilo še premik na predelavi barvnih kovin, v prihodnjem letu pa se začnejo aktivnosti še na nekovinskem področju (predvsem plastika in papir). Kar se tiče zmogljivosti podjetja Dinos glede zbiranja in predelave, ni količinskih omejitev, saj imamo kapacitete izkoriščene v povprečju 60 odstotkov. V Sloveniji je končnih predelav malo predvsem zaradi majhnosti trga in ekonomije obsega. Po mojem mnenju smo premajhen trg, da bi se odločali za velike predelave, predvsem v tem obdobju, ko ni nekih resnih usmeritev na področju zbiranja in doseganja ekonomije obsega v naši branži. Obdobje pred dvema letoma nas je resno izučilo, kaj pomeni investiranje v tej panogi in kako hitro lahko padeš v resne težave.

Koliko surovin izgubi Slovenija, ker ne zna zbrati sekundarnih surovin ali pa jih izvozi? Kaj bi bilo treba spremeniti?
Slovenija izgublja predvsem s tem, ker se veliko koristnih odpadkov, največ iz gospodinjstev, odloži neprimerno. Predvsem je tu problem radikalna politika nadzora ločevanja in še ne dovolj razvito zbiranje – predvsem odpadne embalaže. Zgolj zaradi izvoza nimam nekakšnih zadržkov, saj je resnično malo predelav v Sloveniji, poleg tega pa smo omejeni tudi na prodajo težje reciklabilnih odpadkov, ki potrebujejo zahtevnejše oblike recikliranja.
Da bi povečali količine zbranih koristnih odpadkov, bi morali vsi akterji gledati malo širše in ne razmišljati, da bi vsak počel vse. Vse to se kaže v zaostajanju na tem področju pred ostalimi v evropskem prostoru. Prav tako bi bilo potrebno zakone podpreti s prakso in vpeljati večji nadzor nad ločevanjem odpadkov.

Dinos je med močnejšimi partnerji Slopaka. Kako ste uredili poslovanje v shemi in ali imajo sheme na domačem trgu po lanskih zelo različnih mnenjih zdaj enakopraven status?
Podjetje Dinos je že od vsega začetka aktiven član shem za odpadno embalažo, saj je pri tem tudi z vključitvijo svojih strank bistveno pripomogel k postavitvi sistema. V shemah imamo jasno začrtan način poslovanja. Različni interesi shem in različno tolmačenje zakonskih uredb kažejo trenutno stanje na trgu. Žal sem mnenja, da se vse bolj gleda na ožje doseganje kratkoročnih ciljev kot na ciljno strateško usmerjenost v povečevanje zbiranja odpadne embalaže in povečevanja ozaveščenosti prebivalstva.

Kako Dinos ocenjuje nove usmeritve pri ravnanju s komunalnimi odpadki in kaj bo morala Slovenija storiti, da bo dosegla opredeljene okoljske cilje pri ločenem zbiranju odpadkov?
Nove zakonodajne podlage so dobre, seveda, če bo pri njih šlo za izvrševanje določil iz uredb. Pogrešam samo jasno ločitev javne gospodarske službe negospodarskega sektorja, ki opravlja nepridobitno dejavnost, od gospodarskega sektorja, ki opravlja pridobitno dejavnost. V praksi se to vedno manj spoštuje, zato sem mnenja, da bi se Urad za varstvo konkurence moral lotiti tudi preverbe tega področja. Da bo Slovenija dosegla opredeljene okoljske cilje, bo morala vse akterje posesti za isto mizo in izluščiti usmeritve, ki bodo v dobri meri zadovoljile vse interese, predvsem pa naravovarstvene.