| Položaj panoge | | Damjana Stamejčič | |
| Po skoraj dveh letih premora, v katerem so papirniški stroji povsem obstali, so v radeški papirnici zopet začeli s proizvodnjo papirja. Tradicija, dolga skoraj tri stoletja, se nadaljuje. Proizvodnjo je zagnala novoustanovljena slovenska družba Radeče papir Nova. 100-odstotni lastnik je dubajski Emkaan Investments, ki je na čelo Nove postavil Savdijca Georga Berbberija. Arabci so papirnico v stečaju kupili za 5,1 milijona evrov skupaj z njeno hčerinsko družbo Muflon, v kateri je proizvodnja samolepilnih materialov in folij z okoli 100 zaposlenimi nemoteno potekala tudi po stečaju matere. | |
»V tem trenutku potekajo vsa opravila v zvezi z nakupom radeške papirnice in ponovnim zagonom njene proizvodnje povsem v skladu s sprejetim poslovnim načrtom,« je pojasnil Igor Rakuša, slovenski poslovnež z dobrimi zvezami v arabskem svetu. Predstavnike Emkaana je povezal z Radečami in za nove lastnike do zagona proizvodnje urejal vse potrebno za nakup papirnice. Slovenski javnosti je najbolj znan kot lastnik strelskega centra na Pragerskem, na katerem je treninge v streljanju na glinaste golobe pred londonsko olimpijado opravljal celo bajno bogat dubajski prestolonaslednik, sicer predan športnik in tekmovalec, princ Saeed Bin Maktoum.
In kaj v obrisih predvideva poslovni načrt novoustanovljene družbe Radeče papir Nova?
Proizvodnja v hčerinski družbi Muflon bo potekala nemoteno in za sedaj tudi z enakim številom zaposlenih, medtem ko bodo v papirnici sprva zagnali le enega od dveh ključnih strojev, tako imenovani stroj štiri. Na njem bodo v prvem mesecu s 67 zaposlenimi izdelali 2 tisoč ton pisarniškega in kopirnega papirja, kasneje pa količine, skladno z odzivom trga, postopno večali. Dejstvo je, da je skoraj dvoletni premor zaradi stečaja preusmeril domače, predvsem pa tuje kupce, ki jim je radeška papirnica prodajala 80 odstotkov svojih izdelkov, k drugim dobaviteljem. Zato se je papirnica Nova zdaj znašla v položaju, ko mora znova in postopoma pridobivati zaupanje kupcev. Igor Rakuša je ob tem pojasnil, da so trije ljudje že mesece pred zagonom proizvodnje obdelovali domač in tuj trg, rezultat njihovega dela pa se kaže v tem, da je vsa načrtovana februarska proizvodnja papirja prodana. Dobro ji kaže tudi naslednje mesece.
Novi lastniki intenzivno iščejo kupce tudi za specialne papirje, ki jih papirnica lahko izdela na posebnem stroju, ki mu pravijo petica. Stroj omogoča izdelavo visoko kakovostnih, z vodnimi znaki in tudi drugače zaščitenimi vrednostnimi papirji. Prav na njem so, denimo, papirničarji za indijsko državo v mesecih pred stečajem tiskali večjo količino rupij. Ker so naročila specialnih papirjev vezana predvsem na mednarodne tenderje, z zagonom petice v Radečah še čakajo. A kot je povedal Igor Rakuša, skušajo tudi zanjo čim prej pridobiti tuja naročila, zato se o mednarodnih prijavah za posle, vezane na tiskanje denarja ali drugih vrednostnih papirjev, zanimajo v več tuijih državah, med njimi tudi v Iraku.
Družbo Radeče papir Nova v imenu lastnikov vodi George Berbberi iz Savdske Arabije, ki je po navedbah Igorja Rakuše doslej vodil proizvodnjo v savdski družbi Obeikan, eni največjih proizvajalk embalaže na Bližnjem vzhodu in Afriki. Ostali vodstveni delavci družbe so Slovenci.
Stečaj Radeče papirja, uveden aprila 2012, je v radeški občini sprožil pravo socialno bombo. Brez dela je ostalo 370 delavcev, kar je v občini drastično zvišalo stopnjo brezposelnosti na več kot 20 odstotkov.
Dolga papirniška tradicija, znanje in sodobna tehnološka oprema tovarne so navkljub stečaju domačine navdajale z upanjem, da se bo proizvodnja v »njihovi« papirnici kljub vsemu nadaljevala. Ker resnih kupcev vsaj na začetku ni bilo, je občina Radeče samo tri mesece po stečaju preko svojega javnega podjetja Komunala ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo Papirnica Radeče. V njej so nameravali zaposliti okoli 100 bivših papirničarjev, proizvodnjo pa nadaljevati zgolj na stroju štiri s paleto različnih pisarniških papirjev.
Papirnica kot prva v rokah Arabcev
Do uresničitve načrtov domačinov ni prišlo, saj so se za nakup papirnice v stečaju začeli resneje zanimati tuji kupci. Med njimi francoska družba Oberthur Technologies, tajska multinacionalka Double, turški kupec Saray, ameriški finančni sklad in kot zadnja tudi češka družba Central Europe Investment Found SE.
Za najresnejšega in končnega kupca pa se je izkazal arabski finančni sklad Emkaan Investments iz Dubaja, ki je že lani oktobra vplačal pol milijona evrov varščine za nakup propadle papirnice in njene hčerinske družbe Muflon. Kot je povedal stečajni upravitelj radeške papirnice Borut Soklič, je takrat podpisani sporazum sicer predvideval, da bo kupnina plačana do konca leta in bo proizvodnja stekla že 1. januarja letos, vendar je do podpisa pogodbe za nakup proizvodnih zmogljivosti iz stečajne mase Radeče papirja, zagona proizvodnje in nakazila kupnine prišlo z enomesečno zamudo.
Kupnina je bila dogovorjena v znesku 5,1 milijona evrov, sestavljena pa je bila iz dveh delov. Večji znesek v višini 3,5 milijona evrov je bil dogovorjen kot kupnina za poslovno celoto tistega dela matične papirnice, ki se je prodajala v stečajnem postopku in je zajemala vse, kar se je fizično nahajalo v papirnici vključno s stroji in zalogami materialov. Drugi del kupnine v znesku 1,6 milijona evrov pa je zajemal nakup 100-odstotnega poslovnega deleža v družbi Muflon, s katerim bo poplačan Muflonov dolg do NLB in SKB.
»Kupci so ob podpisu dogovora položili tudi pol milijona evrov varščine, ki je pomenila visoko verjetnost, da bo posel tudi izpeljan,« je še pojasnil Borut Soklič. Kot stečajni upravitelj se s kupci sicer ni dogovarjal o zavezah pri morebitnem zaposlovanju brezposelnih papirničarjev, a je v zvezi s tem pojasnil: »Zaposlitve so sicer v izključni pristojnosti kupca. Vendar obstaja tehnični minimum, da postrojenje v papirnici sploh lahko dela. Če bi oba stroja, štirica in petka, delala, bi morala proizvodnja zaposlovati vsaj 100 ljudi, Muflon pa tako in tako nadaljuje s proizvodnjo.«
Pri zagonu pomembna pomoč države
Čeprav je dogovor o nakupu radeške papirnice v stečaju in njene družbe Muflon predvideval, da bo Emkaan celotno kupnino poravnal do konca lanskega leta in proizvodnjo zagnal 1. januarja, je to storil z enomesečnim zamikom. Kot je pojasnil Igor Rakuša zato, ker »država ni pravočasno poskrbela za izdajo soglasij, pomembnih za zagon proizvodnje.« Za kaj je šlo?
Lani julija je bila tudi zasavska regija (z izjemo Zagorja) zaradi visoke brezposelnosti v njenih občinah uvrščena med tiste v Sloveniji, ki jim bo država v petih letih na podlagi konkretnih projektov finančno pomagala s 13 milijoni evrov. Tudi radeška občina je med njimi, njena ključna pričakovanja glede državnih sredstev pa so vezana na oživitev proizvodnje v papirnici in z njo povezane zaposlitve.
Dubajski kupci papirnice so zato, da bi lahko preko državnih razpisov izčrpali možno državno pomoč za zaposlovanje, razvojni zagon in povečanje konkurenčnosti papirnice, ustanovili v izključno svoji lasti slovensko firmo Radeče papir Nova. Preko nje so se pričeli z državo dogovarjati o možnostih za postopno pridobitev možnih treh milijonih evrov državne pomoči za papirnico. In kot kaže, so dogovor tudi dosegli. Kar pomeni, da bo država arabskim kupcem z denarjem za nove zaposlitve pomagala tako k postopni oživitvi papirniške proizvodnje.
»Ko se bodo spet zavrteli stroji in bo papirnica začela zaposlovati, bom najbolj srečen človek na svetu,« je nekaj dni pred zagonom proizvodnje na vprašanje, kako zadovoljen je z razpletom stečaja Radeče papirja, odgovoril državnozborski poslanec in nekdanji radeški župan Matjaž Han. Priznal pa je, da je še vedno na trnih, saj so dogovori s kupcem enkrat čisto zbližani, drugič spet malo bolj oddaljeni. »Veliko je tudi govoric o tem, kdo da stoji za arabskimi kupci in s kakšnimi špekulativnimi nameni da kupujejo papirnico. A s temi natolcevanji se ne ukvarjam, saj sem v eno prepričan: naša tovarna stoji na malo vrednih zemljiščih, v njej pa stojita dva stroja, na katerih nihče ne dela. Zato ne verjamem, da jo nekdo kupuje iz špekulativnih namenov, temveč preprosto zato, ker verjame v njene dobre poslovne priložnosti. Iskreno upam, da se bo zadeva končala v prid ljudi, ki smo tako ali drugače že dolga desetletja vezani na delovanje radeške papirnice.«
Tomaž Režun, pred stečajem vodja proizvodnje v papirnici, je prepričan, da bi morala papirnica izkoristiti predvsem veliko znanje ljudi in se lotiti veliko izdelkov, s katerimi bi lahko to znanje unovčila. Za katere izdelke gre, je znano, vsekakor pa niso del masovne proizvodnje.
Razvojni delavec Dušan Kolman pa meni: »Res je papirnic s podobnim proizvodnim programom pisarniškega papirja v Evopi in v svetu veliko, vse pa se soočajo z dejstvom, da širitev elektronskega poslovanja krči potrebe po belem pisarniškem papirju. Zato skuša vsaka od papirnic slediti potrebam kupcev in poiskati svojo tržno nišo. Mnoge svoj razvoj opirajo na tehnološko vse bolj zahtevni in dodelani proizvodnji zaščitenih papirjev, za kakršno ima s strojem, ki mu pravimo petka, možnosti tudi radeška papirnica.«
—————–
Zagon papirnice – edini konkreten projekt
Iz naslova dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore za problemsko območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje pričakujemo ne le zaustavitev negativnega trenda povečevanja stopnje registrirane brezposelnosti, ampak tudi zmanjševanje te stopnje, ki se na območju naše občine trenutno giblje med 19 in 20 %, torej precej nad državnim povprečjem.
Za delitev sredstev iz tega naslova ne obstaja nikakršen ključ, o njihovi delitvi tudi ne bo odločala Občina Radeče, saj bo večinoma šlo za javne razpise, na katere se bodo lahko enakopravno prijavljali občani oziroma podjetniki vseh treh občin.
Edini konkreten projekt v tem programu ukrepov je ponovni zagon radeške papirnice. To pomeni, da ta ukrep zagotavlja določena sredstva oziroma možnost pridobitve sredstev potencialnemu investitorju, ki bi se odločil za nakup podjetja in investiranje v njegov zagon. Gre za projekt izjemnega pomena, ki bistveno vpliva na stopnjo brezposelnosti na območju občine Radeče. V povezavi s papirnico govorimo namreč o 150 do 200 delovnih mestih, število brezposelnih v naši občini pa se trenutno suče okoli številke 400 oseb. Tako bi že ponoven zagon papirnice bistveno znižal stopnjo registrirane brezposelnosti, pozitivne učinke na stopnjo brezposelnosti pa seveda pričakujemo tudi od ostalih ukrepov iz tega programa.
Županja
Rafaela Pintarič
—————–
Po stečaju družbe Radeče papir 2. aprila leta 2012 je brez dela ostalo 370 delavcev, okoli 100 jih je zatem delo nadaljevalo v hčerinski družbi Muflon. Upniki so prijavili za 91,3 milijona evrov terjatev, stečajni upravitelj Borut Soklič jih je bankam, delavcem in dobaviteljem priznal v višini 42,5 milijona evrov. Prodaja stečajnega premoženja kupcu Emkaan Investment LLC iz Dubaja je navrgla 5,1 milijona evrov kupnine in sicer v znesku 3,5 milijona evrov za odkup poslovne celote papirnice vključno s prostori, stroji in zalogami materiala, 1,6 milijona evrov kupnine pa za odkup 100-odstotnega poslovnega deleža v družbi Muflon. Stečajni postopek papirnice se s tem zaključuje, pravi Borut Soklič, iz kupnine pa bodo prednostno poplačane predvsem banke. Če se bo iz prodaje nekaj stanovanj in parcel v Radečah v stečajni masi nabralo še kaj denarja, bodo morebiti v določenem delu poplačani tudi delavci, ki imajo v stečaju priznanih za dva milijona evrov terjatev.
—————–
Poslovno okolje papirničarjem (še) ni naklonjeno
O položaju slovenskih papirničarjev, njihovih dosežkih in načrtih ter pričakovanjih pred ponovnim zagonom radeške papirnice smo se pogovarjali z direktorico Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenje Petro Prebil Bašin.
Kakšen je trenutni položaj papirništva in papirno predelovalne industrije in kakšni so lanskoletni dosežki panoge?
»Kljub težkim gospodarskim in političnim razmeram v Sloveniji je po rezultatih ankete Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS ta panoga lani dosegla enak obseg proizvodnje in prodajnih prihodkov ter povečala delež izvoza glede na leto prej. Rezultati pričajo o tem, kako stabilna je ta tradicionalna, sicer energetsko intenzivna, a hkrati trajnostno naravnana industrija. Največjo oviro pri poslovanju predstavljajo financiranje tekočega poslovanja, pridobivanje novih naročil ter plačila kupcem. Glede na rezultate ankete so podjetja zmerno optimistična tudi v napovedih o tem, kaj jim bo prineslo leto 2014. Seveda pa so med anketiranci tako tisti, ki so zadovoljni, da sploh še obstajajo in poslujejo, kot oni, ki s ponosom gledajo na zadnjo investicijo in že snujejo nove razvojne zgodbe. Prav zgodbe in trdo delo pa so bistvo in ključ razumevanja tradicije slovenske papirne in papirno predelovalne industrije. Ko govorimo o tradiciji, namreč ne govorimo o tem, da so tovarne še vedno opremljene s stroji iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, temveč o tem, da se že desetletja borijo za večjo okoljsko ustreznost proizvodnih procesov, za primerno zapiranje snovnih in energijskih krogotokov, za učinkovito rabo energije in surovin ter nenehno zniževanje njihove porabe. Investicije so stalnica, lani so največjo naložbo v premazni agregat zaključili v Papirnici Vevče ter z njo povečali proizvodne zmogljivosti za 20 odstotkov. Za papirno predelovalno industrijo so značilne velike preusmeritve na nove prodajne trge izven slovenskih meja, saj se je domača predelovalna industrija, prej največji porabnik njihove embalaže, močno skrčila, z zniževanjem cen na domačem trgu pa bi si položaj le poslabševali. Največji porabnik embalaže je prehranska industrija, ki svoj delež še povečuje, pomemben delež porabe pa ustvarja tudi farmacevtska panoga.«
Papirnice in papirni predelovalci sodijo med pomembne slovenske izvoznike, ki pa jim poslovno okolje – kot poznavalci večkrat poudarjate – ni ravno naklonjeno. Se razmere boljšajo ali slabšajo, kako je s konkurenčnostjo panoge?
»Žal poslovni ‘izzivi’ ostajajo, nič se ne izboljšuje. Razen omenjenih težav s plačili in pridobivanjem naročil ostajajo velik problem – zlasti za energetsko intenziven del panoge – energenti, njihov drag dostop, njihove cene in nanje vezani davki ter prispevki, ki so zaradi visokega deleža izvoza ključni v mednarodni konkurenčnosti. Čeprav papirnice izvozijo tudi do 95 odstotkov in celo več svoje proizvodnje in se je s prodajo na tuje v zadnjem času preusmeril tudi velik del papirno predelovalne industrije, je vpliv domačega poslovnega okolja še vedno zelo velik in, žal, za podjetja precej obremenjujoč. Stroški njihovega poslovanja stalno naraščajo, zato so podjetja prisiljena iskati notranje rezerve in glede na možnosti vplivati na prihodkovno stran bilanc, kar pa v kriznih razmerah seveda ni preprosto.«
Kako gledate na ponovni zagon radeške papirnice in kakšne priložnosti se z njo odpirajo slovenski papirni industriji?
»Vsekakor smo tudi v Združenju papirne in papirno predelovalne industrije Slovenije vključno z vsemi njenimi člani navdušeni nad spodbudnimi novicami o ponovnem zagonu proizvodnje papirja v Radečah. Res držimo pesti, da bi zagon uspel, še bolj pa, da bi prerastel v kontinuiran proces in uspešno podjetje.«
