Okoljska zavest trgovcev | Majdi Kosi |
Prodajalke v trgovinah radodarno ponujajo kupcem manjše polivinilaste vrečke. Za vsak kos zelenjave in sadja posebna vrečka. Res ne moremo drugače? Življenjska doba plastične vrečke, kakršno uporabljamo ob vsakodnevnih nakupih živil, lahko znaša tudi več desetletij. Življenjska doba materiala pa ni enaka uporabni dobi izdelka, saj ta zaradi obremenitev postane neuporaben mnogo hitreje, kot znaša doba, v kateri material v celoti razpade. Po raziskavah naj bi večkratna uporaba PVC vrečke za kar nekajkrat zmanjšala CO² odtis. Kaj torej lahko storijo predvsem v velikih trgovskih središčih, kjer porabijo milijone plastičnih vrečk, zlasti na oddelkih živil, predvsem sadja in zelenjave?

Polivinilaste vrečkeZa izdelavo papirnatih vrečk se porabi več virov (sečnja lesa, beljenje, manjša je trajnost itd.), prav tako za izdelavo biorazgradljivih vrečk (so veliko dražje, uporabne relativno krajši čas, zanje se uporablja večinoma krompirjev škrob, kar lahko zmanjšuje obdelovalne površine za pridelavo hrane). Zadnje čase se pogosto primerja razmerje med dodano vrednostjo za kupca in obremenitvijo okolja z vrečkami. Trajne vrečke za večkratno uporabo spodbujajo uporabnike, da ob uporabi vrečke pomislijo tudi na okolje. Zaradi naraščajočih cen surovin, potrebnih za proizvodnjo nosilnih vrečk, večanja količine odpadkov, negativnih vplivov proizvodnje in uporabe plastičnih vrečk na okolje in nenazadnje zaradi zahtev ozaveščenih kupcev se uvajajo ukrepi za zmanjševanje njihove porabe, s katerimi poskušajo trgovci odgovoriti na izziv vsakodnevne potrošnje.

Ponujajo bio vrečke
V družbi Spar Slovenija se zavedajo problematike obremenjevanja okolja, zato se trudijo biti ekološki in z vrečkami ravnati gospodarno. Svojim kupcem že nekaj časa ponujajo možnost nakupa bio vrečke, ki je izdelana iz krompirjevega škroba in je stoodstotno biološko razgradljiva. Po statističnih podatkih družbe so bio nakupovalne vrečke za kupce privlačne, saj prodaja tovrstnih vrečk narašča, kupci pa tako sami lažje prispevajo k varovanju okolja. Poleg bio vrečke so kupcem na voljo tudi papirnate vrečke in škatle. Janja Štular, vodja marketinga SPAR Slovenija d. o. o., glede morebitne racionalizacije PVC vrečk pojasnjuje, da o popolni ukinitvi plastičnih vrečk ne razmišljajo, saj trenutno kupcem ne morejo ponuditi primernega nadomestnega izdelka. Sicer pa so plastične vrečke, ki jih svojim kupcem ponuja Spar Slovenija, opremljene z napisom »polietilenske vrečke«, s čimer označujejo njeno sestavino. Gre za snov, sestavljeno iz ogljika in vodika, ki pri gorenju s kisikom tvori iz zraka vodo (H2O) in ogljikov dioksid (CO2), torej naravna elementa okolja. Tovrstna vrečka pri takšni razgradnji ne oddaja nobenega strupenega plina. Vrečka je tudi 100 % razgradljiva v 12-24 mesecih, če je odložena na odlagališče ali v zemljo, kjer na razgradnjo vplivajo kisik, toplota, vlaga, mikroorganizmi in drugi vplivi iz okolja. Vsekakor je cilj družbe zmanjševanje deleža plastičnih vrečk, še dodaja Janja Štular.

Vrečka le na željo kupca
V Mercatorju so v okviru akcije »Mercator, okolju prijazen sosed« vsem slovenskim gospodinjstvom podarili trajnejše nosilne vrečke za večkratno uporabo, s čimer so poskušali ukoreniniti razmišljanje o tem, da je potrebno isto nosilno vrečko čim večkrat uporabiti. Trajne vrečke za večkratno uporabo so iz 30 % reciklirane plastike in jih je potrebno, ko se izrabijo, odvreči v zabojnik za ločeno zbiranje odpadne embalaže. Na svojih prodajnih mestih v trgovskih centrih Mercator so postopoma zamenjali plastične vrečke za vrečke iz reciklirane plastike in hitreje razgradljive vrečke. Tako ne prodajajo ali podarjajo PVC nosilnih vrečk, temveč imajo v asortimanu LDPE in HDPE vrečke. Kupcem ponujajo tudi nosilne LDPE vrečke z ročajem, ki vsebujejo 50 % recikliranega materiala. Na blagajnah TIK-TAK so na voljo brezplačne HDPE vrečke iz do 30 % recikliranega materiala v kombinaciji z dodatkom EPI za hitrejšo razgradnjo v okolju v roku 12-24 mesecev. Tudi ločevalne brezplačne HDPE vrečke na blagajnah in oddelku sadja zelenjave vsebujejo dodatek EPI. Masa vrečk za sadje in zelenjavo je najmanjša možna, da je vrečka še funkcionalna. Recikliranega materiala pri izdelavi teh vrečk ni možno uporabiti, ker so tanke in transparentne. Ukrep racionalizacije porabe vrečk, ki se je izkazal kot uspešen, je tudi umik brezplačnih blagajniških vrečk iz dosega kupcev. Vrečke so še vedno na vsaki blagajni, vendar jih po novem podeljuje prodajalka v skladu s potrebami kupca in velikostjo (ne vrednostjo) njegovega nakupa. Tako v Mercatorju preprečujejo odvzem večjih količin brezplačnih plastičnih vrečk na blagajni. Statistične analize zaradi omenjenega ukrepa že kažejo 18 % zmanjšanje števila porabljenih brezplačnih blagajniških vrečk v dvomesečnem obdobju, ko so v družbi porabo merili s primerljivim obdobjem lanskega leta. Zaradi dobrih rezultatov je širitev tovrstnih aktivnosti načrtovana tudi na novih trgih.

Škatle namesto vrečk
Tudi v Tušu si v vse večji meri prizadevajo za ekološko odgovorno delovanje. Na blagajnah vseh trgovin v mreži Tuša so tako kupcem poleg velikih plačljivih in majhnih brezplačnih plastičnih nakupovalnih vrečk na voljo tudi kartonske škatle različnih dimenzij in bio vrečke iz koruznega škroba. Zaposleni spodbujajo stranke, da ob večjih nakupih namesto številnih majhnih vrečk raje uporabijo škatle, tovrstno prakso pa je prevzelo že kar precej kupcev. Anja Marjetič, vodja odnosov z javnostmi, dodaja, da bodo kupce tudi v prihodnje še intenzivneje spodbujali k uporabi trajnih nakupovalnih vrečk iz naravnih materialov, k večkratni uporabi že kupljenih vrečk ter k uporabi okolju prijaznejših kartonskih škatel in bio vrečk. V podjetju se nameravajo tudi v prihodnje intenzivno truditi za varovanje okolja in ekološko ravnanje na vseh segmentih poslovanja. Konec lanskega novembra je tako vrata odprl prvi nizkoenergetski trgovski objekt v Sloveniji in eden prvih takšnih v Evropi – Tuš market v Selnici ob Dravi. Gre za objekt z lastno elektrarno, čistilno napravo za odpadne vode, ogrevanjem brez fosfatnim goriv in številnimi drugimi ukrepi za manjšo porabo energije in manjši vpliv na okolje.
V smeri popolne ukinitve nosilnih PVC vrečk trgovci torej danes težko ukrepajo, saj bi morali potemtakem razmisliti o primernem nadomestnem izdelku, poiskati bi bilo potrebno premišljene, strokovno utemeljene in mednarodno usklajene alternative. Zagotovo bi k racionalizaciji pomagalo že okoljevarstveno razmišljanje na korporativni ravni trgovskih družb, saj je odnos osebja, ki ima neposreden stik s končnimi kupci, ključnega pomena za odgovorno ravnanje posameznikov. Le-ti konec koncev sami odločajo, ali bodo razmišljali trajno in čim večkrat uporabili isto 100 % razgradljivo nosilno vrečko ter jo po večkratni uporabi pravilno odvrgli in tako v manjši meri obremenili okolje ali pa se bo moral odgovor na okoljski izziv skrbnejšega ravnanja z nosilnimi vrečkami formirati v okviru bolj urejene zakonodaje.