ISO 14001:2026 in nova odgovornost podjetij do okolja
| Avtorica: mag. Marjetka Raušl Lesjak |
Nova različica standarda ISO 14001:2026 po besedah Marjete Žonta, strokovnjakinje za trajnostno upravljanje iz družbe Kolektor, ne prinaša le tehničnih popravkov, temveč precej globlji premik v razumevanju okoljskega upravljanja. Podjetij ne presoja več zgolj po tem, kako obvladujejo vplive znotraj svojih proizvodnih meja, temveč vse bolj tudi po njihovem vplivu na podnebje, vire, biotsko raznovrstnost in širšo vrednostno verigo. V ospredje stopajo ogljični odtis, kakovost podatkov, zahteve kupcev in bank ter kompetence, brez katerih zeleni prehod ne bo mogoč.
Kako bi na kratko povzeti bistvo prenove standarda ISO 14001:2026: kaj se je za organizacije dejansko spremenilo?
Nova verzija okoljskega standarda nas postavlja pred dejstvo, da smo dejansko odgovorni za stanje celotnega ekosistema našega planeta, ne samo za vplive naših dejavnosti in izdelkov znotraj meja našega podjetja. To bomo morali znati tudi dokazati – s kompetencami, izračuni in aktivnostmi, ki nas peljejo v smeri zelenega prehoda – ničelnih emisij toplogrednih plinov in zavestni zavezanosti za izboljšanje stanje našega življenjskega prostora.
Katere spremembe so po vašem mnenju na prvi pogled neopazne, a bodo v praksi najbolj vplivale na podjetja?
Težko si je priznati, da smo s svojim načinom življenja sami krivi za podnebne spremembe, ki se nam dogajajo. Da jih mi povzročamo, čeprav emisije morda ne nastajajo v naših proizvodnih objektih, jih pa spustimo v zrak z materiali, ki nam jih izdelajo nekje na drugem koncu sveta in nam jih dostavijo do vrat. Najprej se moramo zavedeti vzrokov, da lahko začnemo vplivati na boljšo (ali pa vsaj enako) prihodnost za naše zanamce. To ne bo lahko razumeti, je pa tak način razmišljanja precej bližje generacijam, ki se sedaj zaposlujejo v naših podjetjih.
Nova verzija standarda močneje širi kontekst organizacije – na ravni onesnaževal, razpoložljivost naravnih virov, podnebne spremembe, biotsko raznovrstnost in stanje ekosistema. Zakaj je ta razširitev tako pomembna prav danes?
Res je, evolucija sistema nas po novem uči, da okolja ne opisujejo več samo kvantitativni kazalniki, izraženi s številkami in procenti, ampak potrebe človeške vrste enači s potrebami vseh drugih živih bitij na našem planetu. Vsem nam je bilo dano življenje in skupaj s tem potreba po hrani in zdravem bivanjskem prostoru, ki nam ga je začelo primanjkovati. Z znanjem in predvsem z našim odgovornim ravnanjem lahko zavestno vplivamo na stanje našega okolja, na podnebne spremembe, pa tudi na zagotovitev življenjskega prostora za vsa živa bitja.
Se vam zdi, da ISO 14001:2026 organizacije premika od upravljanja vplivov znotraj podjetja k razumevanju širšega vpliva po celotni vrednostni verigi? Kaj to pomeni za vodstva podjetij?
Absolutno. Najvišje vodstvo podjetja mora biti zgled za zaposlene, enako kot starši svojim otrokom. Živimo v časih, ko ostane vsaka beseda, vsako dejanje zabeleženo, ni več delitve na v službi in doma. Vrednote podjetja se morajo odsevati v vsakodnevnem ravnanju vodstva organizacije, odnos do ljudi in okolja se vedno bolj izenačuje s finančno uspešnostjo podjetja. Upam si trditi, da najbolj perspektivni iz generacij, ki se sedaj zaposlujejo, ne bodo zaposlovali v podjetjih, ki nimajo visoko izraženih standardov glede odnosa do zaposlenih in okolja. Plača ni več glavni dejavnik, to je dejstvo in še vedno velja star pregovor, da »besede mičejo, zgledi vlečejo«.
Kako bo življenjski cikel aktivnosti, proizvodov in storitev spremenil presoje in razmišljanje podjetij?
Verjetno se marsikdo ne bo več čutil kompetentnega za izvajanje presoj, tako internih kot zunanjih. Še posebej, če se sedaj prvič srečuje s ogljičnim odtisom, s specifičnimi zahtevami kupcev, z obsežnim seznamom evropskih direktiv na temo trajnostnega razvoja. To so tematike, ki se jih ne da naučiti v parih dneh in kdor v praksi tega še ne izvaja, bo imel velike težave – če želi doseči nivo, kot ga novi standard predvideva. Ampak nekako bo že šlo, ključna zahteva standarda je zame še vedno nenehno izboljševanje in če se obrnemo v pravo smer, potem je namen standarda dosežen.
Katere vrste sprememb bodo morale organizacije po novem bistveno bolj sistematično obvladovati?
Vsekakor so to kazalniki, povezani z ogljičnim odtisom in viri energije, pa tudi sistematično zbiranje, shranjevanje in poročanje o materialih, ki jih vgrajujemo v naše izdelke.
Na ISO 14001 ne vplivajo več le zakonodajne zahteve, ampak tudi banke, kupci in dobavne verige. Kako se po vaših izkušnjah spreminja razmerje med zahtevami in tržnimi pričakovanji?
V zadnjih letih smo na področju javnega poročanja o naših okoljskih kazalnikih res doživeli veliko sprememb. Še nekaj let nazaj je bilo s strani kupcev edino vprašanje »Ali ima podjetje certificiran sistem ravnanja z okoljem?«, danes pa brez rednega poročanja številnih podatkov o emisijah, rabi energentov, vode, količini odpadkov, deležu reciklatov …, ne bi bili več zraven pri nobenem resnem poslu.
Katere od konkretnih zahtev kupcev (PFAS, PPWR, IMDS, CDP, EcoVadis, ipd.) po vašem mnenju podjetja trenutno najbolj podcenjujejo?
Občutek imam, da podjetja podcenjujejo samo razumevanje podatkov, ki jih dajejo od sebe. Da je dovolj, če samo izpolniš prvo stran, izbereš opcijo še nismo izračunali ali preprosto prezrejo zahteve in pričakovanja odjemalcev, ki po različnih kanalih pritekajo v podjetja – češ, saj Kitajci tudi ne izpolnjujejo tega. Zelo narobe.
Kje vidite največje tveganje za podjetja, ki bodo z obravnavo ogljičnega odtisa odlašala, čeprav ta že dolgo ni več le tema poročanja?
Zalo preprosto – izgubili bodo posel. Če nisi sposoben izračunati ogljičnega odtisa, potem ti verjetno še za kaj drugega ni mar, morda za vsebnost strupenih SVHC (Substances of Very High Concern) v izdelkih, za oceno varnost zaposlenih, za informacijsko varnost podatkov podjetja in s tem tudi podatkov tvojih kupcev – skratka, uvrščaš se med tiste, ki predstavljajo tveganje za resne posle.
Kje vidite največji potencial AI pri izračunih ogljičnega odtisa in kje največjo nevarnost?
Samo točni vhodni podatki o virih energije in materialih ter ustrezno izbrani faktorji dajejo prave rezultate. Take, da lahko na njih postavljaš realne cilje v smeri Net-zero, saj je to edini cilj zmanjševanja toplogrednih plinov. Iz izkušenj vem, da se umetna inteligenca prav na področju ogljičnega odtisa pogosto zelo konkretno zmoti in zato tudi razumem, zakaj so za resne kupce dovolj dobri samo verificirani rezultati, ki so pridobljeni iz realnih podatkov na računih in izračunani po metodologiji, ki pojasnjuje vire za uporabljene faktorje in način samega izračuna.
Katere nove kompetence bodo morale organizacije najhitreje razviti?
Kompetence je potrebno nenehno graditi in izpolnjevati, emisije toplogrednih plinov so trenutno prioriteta na tem seznamu. Za računanje ogljičnega odtisa organizacije in izdelka (še) ni čudežnega orodja, ki bi nadomestilo človeško delo. In predvsem to je ključno, da bo nekdo v podjetju znal na primeren način vsakemu zaposlenemu razložiti, za kaj se sploh gre – kaj je vzrok in kaj je posledica. Zakaj je fosilno gorivo problem, zakaj so invazivne vrste nezaželene, zakaj je pomembno, da se vsi odpadki vrnejo v reciklirani obliki nazaj … Ne samo to, kaj moramo naredit, ampak tudi zakaj je to potrebno. Gre za vzgojo, zgolj posredovanje zahtev nima več učinka. Ni naključje, da je nova verzija standarda izraz »fulfill« zamenjala z »meet« – ne gre zgolj za sopomenko.
Kaj vas danes pri upravljanju okoljskih vplivov najbolj skrbi in kaj vam daje največ optimizma?
V bistvu nimam nobenih skrbi, me pa marsikaj jezi [smeh].Ravno to pretirano zanašanje na umetno inteligenco, ki naj bi namesto nas računala, pisala ugotovitve presoje, korektivne ukrepe, cilje … Kot pomoč – vsekakor da, kot prva izbira in podpora naši lenobi pa nikakor ne. Odnos do okolja mora biti tak, kot je odnos do sočloveka. Pristen, čustven, s polno mero naravne inteligence. Če bomo izbrali ta način, potem ne dvomim, da gremo v pravo smer in da bomo na globalni ravni uspeli vsaj za kakšno desetinko ohladiti naše vode in ozračje – ne samo zase, tudi za vse rastline in živali ter prihodnje generacije.
