Čeprav se razprave o trajnostnem razvoju in ESG pogosto osredotočajo na tehnične kompetence, kot so merjenje emisij, ogljično računovodstvo ali poročanje, raziskava Oxford Brookes University opozarja na manj izpostavljen, a morda še pomembnejši problem: kritično pomanjkanje mehkih veščin med strokovnjaki za trajnostnost. Raziskava Holding Back Climate Progress: Sustainability’s Critical Skills Gap, izvedena v sodelovanju z organizacijo Climate Change Coaches, ugotavlja, da prav vrzel na področju vplivanja, sodelovanja in vodenja sprememb vse bolj zavira uresničevanje podnebnih ciljev podjetij.
V raziskavi je sodelovalo 159 strokovnjakov za trajnostnost iz 21 držav in 24 gospodarskih sektorjev. Med njimi so bili predstavniki mikro podjetij, srednje velikih družb in multinacionalk, skoraj polovica sodelujočih pa prihaja iz organizacij, ki so že sprejele formalne podnebne cilje.
Ključna ugotovitev raziskave je, da trajnostnost v podjetjih ni več zgolj vprašanje strokovnega znanja, temveč predvsem sposobnosti mobilizacije ljudi in organizacijskih sprememb. Le 8 odstotkov anketirancev je navedlo, da so tehnične kompetence najpomembnejši sklop znanj za uspešen zeleni prehod. Velika večina meni, da uspeh podnebnih strategij temelji predvsem na sposobnosti povezovanja ljudi, oblikovanja skupne vizije ter vključevanja različnih deležnikov v procese sprememb.
Najpomembnejše kompetence za zeleni prehod
Med najpomembnejšimi kompetencami za zeleni prehod so anketiranci izpostavili sodelovanje in gradnjo partnerstev (61 %), opolnomočenje zaposlenih za prevzem njihove vloge v prehodu (47 %) ter oblikovanje navdihujoče vizije (45 %). Visoko so ocenili tudi sposobnost usmerjanja ljudi skozi kompleksnost sprememb, učinkovito komuniciranje in vplivanje na odločevalce.
Raziskava je opredelila devet ključnih kompetenc, ki jih strokovnjaki ocenjujejo kot najpomembnejše za uspešno izvajanje trajnostnih in podnebnih strategij:
- Sodelovanje in gradnja partnerstev – sposobnost povezovanja različnih deležnikov znotraj in zunaj organizacije.
- Opolnomočenje posameznikov za njihovo vlogo v prehodu – spodbujanje zaposlenih, da aktivno prispevajo k trajnostnim ciljem.
- Oblikovanje navdihujoče vizije prihodnosti – ustvarjanje jasne in privlačne predstave o trajnostni prihodnosti organizacije.
- Vodenje ljudi skozi kompleksnost sprememb – pomoč ekipam pri soočanju z negotovostjo in zahtevnimi preobrazbami.
- Učinkovita komunikacija – jasno posredovanje trajnostnih ciljev, koristi in pričakovanj.
- Vplivanje brez formalne avtoritete – pridobivanje podpore vodstva in sodelavcev tudi brez neposrednih pristojnosti.
- Sistemsko razmišljanje – razumevanje medsebojne povezanosti okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov.
- Odpornost in prilagodljivost – sposobnost ohranjanja učinkovitosti v hitro spreminjajočem se okolju.
- Empatija in aktivno poslušanje – razumevanje različnih pogledov ter ustvarjanje zaupanja med deležniki.
Vloga trajnostnih strokovnjakov
Raziskovalci ugotavljajo, da se je vloga trajnostnih strokovnjakov v zadnjih letih bistveno spremenila. Namesto da bi bili osredotočeni predvsem na poročanje in spremljanje kazalnikov, danes vse pogosteje delujejo kot nosilci organizacijskih sprememb. Pri tem morajo vplivati na vodstvo, sodelovati z različnimi poslovnimi funkcijami in pridobivati podporo zaposlenih, pogosto brez formalnih pristojnosti. Kljub temu organizacije še vedno večino izobraževanj namenjajo tehničnim vsebinam, medtem ko razvoj komunikacijskih, vodstvenih in svetovalnih veščin ostaja zapostavljen.
Posebno skrb vzbujajo tudi podatki o počutju strokovnjakov za trajnostnost. Kar 62 odstotkov sodelujočih je poročalo, da so v zadnjem letu doživeli izgorelost, povezano z delom na področju zelenega prehoda. Hkrati jih je 69 odstotkov navedlo, da zaradi obsega in zahtevnosti podnebnih izzivov težko ohranjajo motivacijo. Raziskovalci opozarjajo, da lahko občutek neučinkovitosti in pomanjkanje podpore neposredno zmanjšata sposobnost organizacij za doseganje zastavljenih podnebnih ciljev.
Avtorica raziskave dr. Karen Cripps zato poudarja, da bi morale organizacije mehke veščine obravnavati enako resno kot tehnična znanja. Uspešen zeleni prehod namreč ni zgolj tehnološki ali regulatorni izziv, temveč predvsem izziv upravljanja sprememb. Podjetja, ki želijo uresničiti svoje podnebne zaveze, bodo morala poleg vlaganj v podatke, tehnologijo in poročanje sistematično razvijati tudi kompetence sodelovanja, vplivanja, empatije, odpornosti in vodenja. Prav te veščine so po ugotovitvah raziskave postale ključni dejavnik uspeha trajnostne preobrazbe.
Razvoj mehkih veščin
V okviru prilagojenih izobraževanj Akademije Zelena Slovenija izvajamo izobraževanja za razvoj mehkih kompetenc, kot so na primer trajnostno voditeljstvo, trajnostno interno komuniciranje, vključevanje vodstva in sodelavcev v trajnostnost, upravljanje korporativne kulture, notranja kultura odnosa in smisla, psihosocialna tveganja idr.
