Tako kot Evropska unija je tudi Slovenija na področju varovanja okolja sprejela ambiciozne cilje, kar se odraža v aktualnih razpisih. Kot pravi Kristina Kočet Hudrap, direktorica podjetja Tiko pro, brez zelene komponente ni več sofinanciranega projekta. Predstavila je, na katere razpise naj bodo podjetja trenutno pozorna in kaj naj pri tem upoštevajo.
Evropa ima za cilj do leta 2050 biti ogljično nevtralna celina. Kako se to odraža v Sloveniji?
Tako, da že sedaj brez zelene komponente ni več projekta. Tako na nacionalni kot na EU ravni razpisniki želijo podpreti projekte, ki bodo imeli vpliv na skupni cilj – zmanjšanje ogljikovega dioksida. To ne pomeni, da so razpisi pripravljeni prav za ta namen, pač pa, da bo na primer objekt, ki ga boste gradili v okviru razpisa za novogradnjo v turizmu, za 20 % boljši kot aktivna zgradba. Ali če boste kupili nov stroj za delo v prehrambni industriji, boste morali dokazati, da boste bodisi z enako porabo vode in energije naredili enkrat več bodisi da boste imeli določene prihranke v procesu proizvodnje. Če projekt nima pozitivnega vpliva na okolje, ne bo dobil sofinanciranja. Zelena komponenta je torej sestavni del razpisov in doseganje teh ciljev je ključnega pomena za uspeh na razpisu.
Cilj Evropskega zelenega dogovora (European Green Deal) je izboljšanje blaginje in zdravja državljank in državljanov ter prihodnjih generacij. Za kaj bo pravzaprav poskrbel?
Cilj Evropskega zelenega dogovora, ki je bil sprejet v začetku leta 2020, je poskrbeti za svež zrak, čisto vodo, zdravo prst in biotsko raznolikost ter zdravo in cenovno dostopno hrano. Kako? S prenovo in gradnjo energetsko učinkovitih stavb, s še večjo učinkovitostjo javnega transporta, z uvajanjem vrhunskih tehnoloških inovacij za čistejšo energijo. Pa tudi s trajnejšimi izdelki po sistemu 3R (Repair, Recycle, Reuse), ki jih je mogoče popraviti, reciklirati in ponovno uporabiti. Pomembno je tudi ustvarjanje delovnih mest, ki so primerna za trajnostno usmerjeno prihodnost, ki zagotavljajo usposabljanje za preobrazbo. Vse to pomeni temelj za globalno konkurenčno in odporno industrijo. Prav v okviru naštetih tem bodo v programu Horizon Europe iskali globalno inovativne rešitve, ki bodo Evropi pomagale reševati zastavljene izzive.
V skladu z evropskimi smernicami se tudi v slovenskih razpisih navajajo zelo konkretni cilji.
Tako je. Konkretni cilji na razpisih za investicije v Sloveniji v letu 2022 so zelo jasni. Poglejmo jih. Pri energetski učinkovitosti proizvodnje bo treba zmanjšati porabo energije v proizvodnem procesu za desetino, medtem ko se za novoustanovljena podjetja zahteva nakup novih strojev in opreme, ki morajo biti skladna z najvišjimi energetskimi standardi oziroma se nanašajo na najboljšo razpoložljivo tehnologijo. Cilj je tudi okoljsko odgovorno ravnanje, kar pomeni, da mora imeti investitor strategijo oziroma akcijski načrt okoljsko odgovornega ravnanja. Tukaj je tudi tako imenovana snovna učinkovitost. Ta pomeni, da mora biti poraba materialov oziroma surovin pri proizvodnji obstoječega produkta vsaj za desetino manjša.
Katere investicije niso dovoljene?
V okviru javnega razpisa ne bo dovoljeno podpreti investicij, ki škodujejo ciljem blažitve podnebnih sprememb. To so investicije v zvezi s fosilnimi gorivi, dejavnostmi, ki so vključene v sistem trgovanja s pravicami do emisij CO2 ali njegovih ekvivalentov, razen če so predvidene emisije bistveno nižje od relevantnih primerljivih vrednosti, določenih za brezplačno dodelitev. Pa tudi tiste investicije, ki škodujejo prehodu v krožno gospodarstvo, kot so na primer investicije v objekte za odstranjevanje odpadkov na odlagališčih, obrate za mehansko biološko obdelavo, sežigalnice za obdelavo odpadkov.
Kaj torej prinaša Program za krožno gospodarstvo?
Podjetja naj bodo v okviru Programa za krožno gospodarstvo pozorna na različne subvencije, ki preko javnih razpisov skupaj prinašajo najmanj 10,8 milijona evrov skozi različne programe. Podprli bodo zagonska podjetja na področju krožnega odkrivanja, krožne inovacije v MSP, pa tudi krožne sinergije v sklopu regij. Objava subvencij je predvidena za 2. četrtino 2022.
V prvi polovici leta 2022 se obetajo tudi sredstva v okviru javnega razpisa Večja predelava lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo.
Celotno področje Krožnega gospodarstva ima na voljo 48 milijonov evrov. Od tega bo za večjo predelavo lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo na voljo 28 milijonov evrov. Objava razpisa je predvidena za 2. četrtino leta 2022, izvajalec pa je MGRT. Upravičenci so MSP, ki se ukvarjajo z industrijsko predelavo lesa. Krili se bodo stroški nakupa zemljišč, gradnje ter stroški opreme in naprav, pa tudi stroški neopredmetenih sredstev (patenti, licence, programska oprema …) ter stroški zunanjih izvajalcev.
