Tehnologija vrtnarjenja in seveda tudi gojenja vseh mogočih sadik, tudi trajnic, se je v zadnjih desetletjih razvila do ‘neslutene estetske popolnosti, hitrosti in ekonomske učinkovitosti’. Je pa izgubila trajnostno naravnanost in ni več naravi prijazna. Zato je njen delež pri uničevanju našega okolja čedalje večji. Vsesplošna uporaba kemije, šote in šotnic in različnih drugih pomožnih materialov od daleč zahteva veliko transportov in seveda fosilnih goriv. Da vseh drugih vplivov modernih vrtnarskih tehnologij na okolje niti ne omenjamo. Zato smo v vrtnariji Trajnice Golob-Klančič že pred desetletji (po letu 1991) vpeljali vzgojo sadik trajnic v navadni vrtni prsti in ne v šotnici, na prostem in ne v rastlinjakih. Ni se bilo sicer možno izogniti uporabi plastičnih lončkov, ki so obstojni v vseh vremenskih pogojih in praktični za transport. Ker so sadike vedno na prostem in so gnojene samo z organskimi gnojili, so počasnejše v rasti in v razvoju prilagojene letnim časom, a zato utrjene in prilagojene za sajenje na prosto (v vrtove in javne nasade) praktično vse leto, razen, ko je zemlja zmrznjena in sajenje fizično ni možno. Sadike so v startu skromnejšega videza, a so ob sajenju na prosto, v dobro vrtno prst, neprimerno hitrejše v razvoju od tistih, ki so bile v času vzgoje sadik pomehkužene z modernimi tehnikami in materiali. Pred točo smo jih zaščitili z mrežami in z namakalnimi mostovi poskrbeli za zalivanje, saj so sadike v lončkih neprimerno bolj izpostavljene suši in morebitni toči, kot bodo kasneje v stalnih nasadih. Izbiramo le trpežne vrste in sorte, ki niso podvržene rastlinskim boleznim in jih zato niti kasneje, v vrtovih in javnih nasadih pred njimi ni potrebno varovati s strupenimi zaščitnimi sredstvi.
Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič
www.trajnice.com
