Slovenski zeleni turizem bo evropski šampion, če …

Joze-Volfand

Pravzaprav nam gre letos še boljše kot lani, čeprav je zeleni turizem še dokaj bledozelen. A prav zato, čeprav so za odlične rezultate slovenskega turizma mavrični razlogi, je smiselno radovedno spraševanje, kakšna je ali bo zelena, aktivna, zdrava Slovenija. Bo tudi prihodnje leto poraslo število tujih turistov za 10 %? Ali je letošnja sedemmesečna bilanca, skozi optiko številk, v sorodu s Strategijo razvoja slovenskega turizma 2012-2016? Če bo kdo le razkril, kaj se je in kaj se ni zgodilo v petih letih. A ne le z igro številk. Kajti podatki o rasti prenočitev, na primer, ne odkrivajo neznanega.

Zato stran od številk. Če sta danes varnost in trajnost, če so zelene rešitve, če je zeleni turizem nov duh v zdravem telesu ene izmed najbolj obetavnih gospodarskih panog Slovenije, potem potrebuje statistična slika drugačen zorni kot presoje in refleksije. Kakšen turizem torej? Kaj naj mu daje kisik, to je vprašanje. Eva Štravs Podlogar, generalna direktorica Direktorata za turizem in internacionalizacijo na MGRT v intervjuju pravi, da je Zelena shema slovenskega turizma najpomembnejši projekt, ki vzbuja zanimanje v javnosti in pri ponudnikih zelenih paketov.

Poglejmo. Tako in drugače.

Te dni prihajajo v Eko resort pod Veliko Planino prvi gostje. To je tisti zeleni etno kamp, ki je spomladi s spletnim povabilom za službo pastirja vzdramil več kot milijon ljudi po svetu. A prav pred odprtjem 17 hišic se je zapletlo. Matjažu Zormanu, direktorju Eko resorta, je inšpekcija zagrozila, da bo porušila lične in privlačne hišice, ker nima vseh dovoljenj. Še preden je začel etno kamp graditi, je kamniška občina spremenila prostorski načrt. In o tem seznanila podjetnika, ki je sicer ves čas žel tudi negodovanje bližnjega soseda. Kamniška občina skupaj z Matjažem Zormanom išče rešitev. A direktor napoveduje, da bo mobilne hiške preselil v Avstrijo, če bodo inšpektorji prišli v etno vas z buldožerji.

Novomeška Krka, ki je eden izmed stebrov zdraviliškega turizma v Sloveniji, namerava razširiti strunjanski kompleks z dograditvijo hotelskih zmogljivosti, paviljona z bazenom, urediti zelene in rekreacijske površine ter podzemne garaže. Pridobili so vsa soglasja, tudi naravovarstvena, saj gre za zavarovano parkovno območje. Vendar soglasja s krajani še ni, a ga iščejo. Krajinski park naj bi bil v sezonskem času že zdaj preobljuden. Razširitev naj bi bila umnejša.

Posestvo Trnulja v Črni vasi si je že pridobilo slovenski zeleni namestitveni znak (Slovenia Green Accommodation). Urša Kunz v anketi, ki jo objavljamo v reviji EOL, pravi, da ne moremo biti polovičarji, če želimo pritegniti zelene turiste. Pri njih ponujajo vso hrano in pijačo stoodstotno ekološko certificirano, pridelana pa je lokalno. Urša Malovrh, direktorica Hotela Park, predstavlja njihov zeleni paket Feel the Bee. Vključuje med drugim voden ogled strehe hotela, kjer so vzgojili zeliščni vrt ter dva panja s čebelami. V hotelski sobi goste pričaka njihovo darilo – hotelski med. Nekaj gostov iz Kanade in Avstralije jih je obiskalo prav zaradi zeliščnega vrta in čebeljih panjev na strehi. Urbano in zeleno z domačo ponudbo. Tako.

Če volja vidi cilj, mu hiti naproti. Tako nastaja Zelena shema slovenskega turizma. Res je v njej šele 22 zelenih pionirjev ponudnikov, ki pričakujejo več razumevanja in spodbud. Tudi na državo kažejo s prstom. Vendar Slovenijo že čaka prvi preizkus, kako daleč seže z zelenim turizmom na globalni ravni, konec septembra. To bo, spet po angleško, Global Greeen Destinations Day. Takrat bo znano, kakšno oceno si dežela na sončni strani Alp zasluži kot trajnostna turistična destinacija.

Zelo majhen ali zelo velik je človek, ki v današnjih (ne)civilizacijskih časih, ko gre za zeleni trajnostni razvoj, ni pesimist. A kljub vsemu – Slovenija se lahko umesti na svetovni zemljevid kot domovina zelenega turizma. Prvič, naravne danosti ji narekujejo takšno razvojno ambicijo. Drugič, ve se, kakšne zaposlitve lahko da zeleni turizem generaciji, ki raste in se bo čez leta znašla v digitalni družbi, ki bo odpirala povsem drugačna delovna mesta, kot jih poznamo danes. In tretjič, zeleni turizem ni klasični turizem, ki lahko skruni habitate in obremeni okolje.

Menedžment v slovenskem turizmu, ki se bo kajpak še precej časa vozil po starih tirih, potemtakem ne more ravnati na pol zeleno. Ekološko le navznoter. Mislim na zeleno upravljanje podjetij in kompleksov – od odpadkov do varčevanja z vodo in elektriko. Zeleni turistični delavci so inovatorji v ponudbi, ki se naj primerja z najboljšimi v Evropi in svetu, ustvarjalno razkošna pa je s tistim, kar je naše, posebno, lokalno, nacionalno. Turizem ni le del zelenega gospodarstva, je lahko povezovalec vseh dejavnosti, ki so v oskrbni in razvojni verigi.

Športna Slovenija je upravičeno na vrhu nogometne Evrope. Zakaj tudi zeleni turizem Slovenije ne bi postal evropski šampion?

Jože Volfand,
glavni urednik

Številko EOL 111/112 lahko prelistate tukaj.