Nova raziskava organizacije Eurocities (https://eurocities.eu/latest/eurocities-survey-75-of-cities-report-fewer-road-deaths-injuries-after-reducing-speeds/) razkriva, da znižanje omejitev hitrosti v mestih po Evropi prinaša občutno večjo varnost na cestah.
Kar 75 % sodelujočih mest poroča o zmanjšanju števila smrtnih žrtev in poškodb v prometu, brez negativnega vpliva na prometne tokove ali čas potovanja. Raziskava temelji na odgovorih 38 mest iz 19 evropskih držav in kaže, da so številna mesta uvedla omejitve hitrosti 30 km/h na ciljnih območjih, predvsem v stanovanjskih soseskah in v bližini šol. Skupno kar 91 % mest navaja vsaj en pozitiven učinek na kakovost življenja v urbanem okolju – od manj prometnih nesreč do zmanjšanja hrupa in onesnaženosti zraka ter večje uporabe trajnostnih načinov mobilnosti, kot sta hoja in kolesarjenje.
Mesta poročajo o zmanjšanju števila nesreč, smrtnih žrtev in hudih poškodb za vse udeležence v prometu, hkrati pa o nižjih hitrostih vozil in manjši ravni hrupa. Pomembno je tudi, da ti pozitivni učinki niso prinesli negativnih posledic: večina mest ni zaznala povečanja prometnih zastojev, obsega prometa ali daljših potovalnih časov, vpliv na javni prevoz pa je bil omejen in obvladljiv.
Podžupan mesta Bologna Michele Campaniello poudarja, da so kljub začetnemu skepticizmu rezultati jasni: “Varnejše ceste, umirjen promet in boljše urbano okolje za vse. Takšni ukrepi dokazano delujejo in mesta se lahko med seboj učijo.”
Kljub pozitivnim rezultatom pa uvajanje ukrepov ni bilo brez izzivov. Med načrtovanjem in uvedbo je 45 % mest naletelo na politično nasprotovanje, 37 % pa na odpor javnosti. Pravne in regulativne ovire so prizadele 40 % mest, skoraj tretjina pa je poročala o omejenih administrativnih zmogljivostih.
Župan Budimpešte Gergely Karácsony je poudaril, da mesto kljub političnim in finančnim omejitvam ostaja zavezano cilju zmanjšanja smrtnih prometnih nesreč za polovico do leta 2030 in doseganju vizije nič smrtnih žrtev do leta 2050. Po njegovih besedah so nove kamere za nadzor hitrosti že prispevale k 37-odstotnemu zmanjšanju smrtnih nesreč v enem letu.
Raziskava kaže tudi, da se odpor po uvedbi ukrepov bistveno zmanjša. Politično nasprotovanje pade z 45 % na 18 %, odpor javnosti pa z 37 % na 21 %. Pravne ovire se zmanjšajo na le 5 %, kar potrjuje, da prebivalci hitro prepoznajo koristi varnejših ulic.
Večina mest je znižanje hitrosti uvajala postopoma in ciljno – najprej v stanovanjskih območjih, zgodovinskih središčih in šolskih conah, medtem ko so na glavnih prometnih povezavah ohranili višje omejitve. Ključni dejavniki uspeha so bili jasna komunikacija, vključevanje deležnikov in močno politično vodstvo.
Rezultati prihajajo v času, ko Evropska komisija pripravlja vmesni pregled okvira politike varnosti v cestnem prometu ter napredek proti cilju “vizija nič”, ki predvideva odpravo smrtnih žrtev na cestah. Strokovnjaki poudarjajo, da lokalni ukrepi sicer prinašajo rezultate, vendar za širše sistemske spremembe potrebujemo tudi podporo držav in evropskih institucij – predvsem v obliki jasnejših zakonodajnih pristojnosti, tehnične podpore in namenskega financiranja. Raziskava tako potrjuje, da je upravljanje hitrosti eden ključnih in učinkovitih ukrepov za izboljšanje prometne varnosti ter kakovosti življenja v evropskih mestih.
