Francija in Španija se spopadata z eno najhujših sezon gozdnih požarov v svoji zgodovini. Kljub napredku pri gašenju oblasti opozarjajo, da bi lahko prihajajoči vročinski val, dolgotrajna suša in spremenljivi vetrovi hitro povzročili nove izbruhe požarov. Zaradi ognjenih zubljev je bilo evakuiranih več sto tisoč prebivalcev in turistov, prizadeti pa so tudi promet, kmetijstvo in turizem.
Požari predstavljajo enega največjih izzivov letošnjega poletja za evropske službe za zaščito in reševanje ter znova odpirajo vprašanje, ali so obstoječi ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe dovolj učinkoviti, piše SDG News.
Francija beleži najhujšo sezono požarov doslej
Jugozahod Francije, predvsem pokrajini Gironde in Landes, je prizadel eden največjih požarov v zgodovini države. Ogenj je uničil približno 42.000 hektarjev površin, oblasti pa so morale evakuirati okoli 220.000 prebivalcev in turistov.
Čeprav so gasilci uspeli omejiti širjenje večjih požarov, na terenu ostajajo tisoči pripadnikov reševalnih služb, ki nadzorujejo žarišča in preprečujejo ponovne izbruhe.
Francija je letos zabeležila že več kot 116.000 hektarjev pogorelih površin, kar pomeni najbolj uničujočo požarno sezono v njeni zgodovini. Predsednik Emmanuel Macron je razmere označil za najhujšo naravno katastrofo v državi po drugi svetovni vojni.
Posebno pozornost je pritegnil tudi redek pojav t. i. pirokumulonimbusa – nevihtnega oblaka, ki nastane zaradi izjemno intenzivnega požara in lahko ustvarja lastne vetrove, strele ter dodatno pospešuje širjenje ognja. Gre za prvi tovrstni zabeleženi primer v Franciji.
Španija se bori z več velikimi požari
Tudi Španija se hkrati spopada z obsežnimi požari v več regijah, predvsem v osrednjem in vzhodnem delu države. Med najbolj prizadetimi je pokrajina Ávila, kjer so izbruhnili nekateri največji požari doslej.
Skoraj 100.000 ljudi je bilo evakuiranih ali pa jim je bilo odrejeno, naj ostanejo na varnem. Pri gašenju sodelujejo regionalne gasilske enote, vojska ter ekipe iz drugih evropskih držav.
Podnebna odpornost na veliki preizkušnji
Obe državi sta v zadnjih letih znatno povečali vlaganja v preprečevanje požarov, prilagajanje podnebnim spremembam in krepitev civilne zaščite.
Francija je okrepila sistem zgodnjega odkrivanja požarov, izboljšala zmogljivosti hitrega posredovanja ter uvedla obvezno odstranjevanje vegetacije okoli objektov na območjih z visokim požarnim tveganjem.
Španija pa je požarno varnost vključila v nacionalni načrt prilagajanja podnebnim spremembam, povečala število gasilcev, letal in helikopterjev ter izboljšala usklajevanje med regionalnimi in državnimi oblastmi.
Kljub tem ukrepom letošnja sezona kaže, da podnebne spremembe ustvarjajo razmere, ki presegajo zmogljivosti dosedanjih sistemov zaščite.
Upravljanje gozdov ostaja dolgoročni izziv
Strokovnjaki opozarjajo, da uspešno gašenje požarov predstavlja le del rešitve.
V Španiji se gozdne površine širijo hitreje od evropskega povprečja, hkrati pa se zaradi izseljevanja prebivalstva s podeželja opuščata tradicionalna paša in kmetijstvo, ki sta nekoč omejevala količino gorljive vegetacije.
Tudi Francija se sooča s podobnimi težavami. Obsežni gozdovi, širjenje naselij v gozdni prostor ter neenotno izvajanje predpisov o odstranjevanju vegetacije povečujejo tveganje za nastanek in širjenje požarov.
Po mnenju strokovnjakov trenutna kriza ne pomeni nujno neuspeha obstoječih politik, temveč kaže, da se podnebne razmere spreminjajo hitreje, kot se jim lahko prilagodijo sistemi preprečevanja požarov.
Evropsko sodelovanje pri gašenju
Požari so aktivirali tudi evropski mehanizem civilne zaščite. Evropska unija je na prizadeta območja napotila gasilska letala, helikopterje in reševalne ekipe, saj veliki požari vse pogosteje hkrati prizadenejo več držav.
EU zato vse več pozornosti namenja skupnemu upravljanju požarne ogroženosti, ki poleg gašenja vključuje tudi preventivo, pripravljenost, obnovo po požarih ter dolgoročno prilagajanje podnebnim spremembam.
Ključni preizkus za prihodnost
Najpomembnejša naloga ostaja omejitev aktivnih požarov pred prihodom novega vročinskega vala, ki bi lahko povzročil nove izbruhe ali ponovno zanetil že pogasla žarišča.
Letošnja sezona pa bo verjetno pospešila razprave o celovitejšem upravljanju gozdov, prostorskem načrtovanju, strožjem izvajanju preventivnih ukrepov in nadaljnjih vlaganjih v sisteme zaščite in reševanja.
Dogajanje v Franciji in Španiji kaže, da se podnebna odpornost danes ne meri več zgolj po uspešnosti gašenja požarov, temveč predvsem po sposobnosti držav, da tveganja zmanjšajo še pred nastankom izrednih razmer in svoje sisteme prilagodijo vse bolj ekstremnim podnebnim razmeram.
