Generalna skupščina ZN je z veliko večino podprla resolucijo, ki krepi mednarodni pritisk za podnebno odgovornost držav in potrjuje vse večji pomen pravnih mehanizmov v boju proti podnebnim spremembam. Resolucija, sprejeta s 141 glasovi za in osmimi proti, podpira lansko prelomno mnenje meddržavnega sodišča, po katerem imajo države pravno obveznost zaščititi podnebje in okolje za sedanje ter prihodnje generacije, poroča SDG News.
Proti resoluciji so glasovale ZDA, Savdska Arabija, Rusija, Iran, Izrael, Belorusija, Jemen in Liberija, medtem ko se je 28 držav vzdržalo. Pobudo je vodila pacifiška otoška država Vanuatu, ki v zadnjih letih postaja ena ključnih glasnic podnebne pravičnosti.
Mnenje sodišča iz leta 2025 sicer ni pravno zavezujoče, vendar strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko močno vplivalo na prihodnje podnebne tožbe, nacionalno zakonodajo in mednarodna pogajanja. Po ocenah pravnih strokovnjakov nova resolucija dodatno krepi politično težo sodnega mnenja ter daje državam in sodiščem močnejšo podlago za strožje podnebne politike.
Resolucija podpira tudi “pravičen, urejen in enakopraven” prehod stran od fosilnih goriv ter postopno odpravo neučinkovitih subvencij za fosilna goriva. Obenem poudarja usklajevanje nacionalnih podnebnih načrtov s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.
Posebno vlogo pri oblikovanju podnebne agende imajo majhne otoške države, ki jih dvig morske gladine neposredno ogroža. Resolucija zato vključuje tudi podporo ohranitvi državnosti in pomorskih pravic držav, ki bi jih lahko prizadele posledice podnebnih sprememb.
Opazovalci ocenjujejo, da glasovanje pomeni širitev podnebne diplomacije zunaj tradicionalnih podnebnih konferenc COP. Podnebna vprašanja se vse bolj selijo tudi na področje mednarodnega prava, sodišč in drugih globalnih institucij.
Podnebni pravnik Harj Narulla je za medije dejal, da mednarodna skupnost s tem kaže, da konference COP niso več edini prostor odločanja o podnebni prihodnosti.
Glasovanje je obenem razkrilo vse večji geopolitični razkol glede odgovornosti za podnebne spremembe in prihodnosti fosilnih goriv. ZDA naj bi po poročanju diplomatskih virov skušale omiliti besedilo resolucije, saj so menile, da presega pristojnosti Združenih narodov in preveč posega v vprašanja fosilnih goriv.
Kljub nasprotovanju več velikih proizvajalk nafte okoljske organizacije rezultat razumejo kot znak naraščajoče globalne podpore postopnemu opuščanju fosilnih goriv. Razprave naj bi se še okrepile pred letošnjo konferenco COP31, kjer bodo države pripravljale nove podnebne načrte pod vse večjim političnim, pravnim in gospodarskim pritiskom.
