Predstavniki slovenskih zavarovalnic so se sestali s predsednikom Vlade in njegovimi sodelavci na pogovoru, kako enotno stopiti skupaj pri odpravljanju posledic poplav in vzpostaviti učinkovit program sanacije.
Z vidika zavarovalnic so predstavili potek reševanja nastale situacije na terenu, izvajanje rednih aktivnosti zavarovalnic v takih razmerah ter popis in oceno škode, saj je izredno pomembno, da se nadaljujejo vsi postopki evidentiranja in ocenjevanja škodnih primerov. Vse primere zavarovancev si prizadevajo obravnavati čim hitreje, naravne nesreče in drugi dogodki pa zahtevajo še odločnejši odziv in prednostno ukrepanje na terenu. Zavarovalnice so pristopile tudi k poenostavljanju procesov reševanja škodnih zahtevkov, kot je to primer izplačila stroškov čiščenja, kjer praviloma (odvisno sicer od stopnje poplavljenosti) zavarovalnice škode izplačujejo brez sicer zahtevanih dokazil v obliki računov za čiščenje.
Zavarovalnice so tista gospodarska panoga v državi, na katero poplave najbolj vplivajo, čeprav je škodno dogajanje naravni del našega poslovanja. Škoda, ki jo bodo morale zavarovalnice izplačati za naravne ujme v letošnjem poletju, bo namreč rekordna. Kakšni bodo končni učinki poplav na poslovanje zavarovalnic, v tem trenutku sicer še ne morejo oceniti, saj so popisi škod še vedno v teku, vsekakor pa lahko pričakujejo poslabšanje poslovnih rezultatov. Je pa pozornost zavarovalnic usmerjena tudi v jesenske mesece, ki so glavni poplavni meseci v Republiki Sloveniji.
Izpostavili so tudi vpliv in učinek naravnih množičnih škod na zavarovalniško panogo in nadalje na pozavarovalno zaščito, saj se bo pomemben del škodnih zahtevkov v končni fazi pokrival iz pozavarovalnih pogodb, pozavarovalnice pa bodo krile škode na podlagi pogodbenih določil, ki izhajajo iz sklenjenih zavarovalnih pogodb. Ne glede na to, izplačila zavarovancem na podlagi zavarovalnih pogodb ne bodo v nobenem primeru ogrožena, saj so zavarovalnice, ki poslujejo v Sloveniji, tradicionalno konservativne pri svojem poslovanju, imajo visoke solventnostne zahteve (kar izhaja tudi iz dejstva, da je Slovenija naravnim katastrofam izredno izpostavljena država) ter varne oblike svoje zaščite v obliki pozavarovanj.
Zavarovalnice bodo po preučitvi škodnih zahtevkov in skladno s sklenjeno zavarovalno pogodbo določile višino zavarovalnine, ki bo izplačana zavarovancem, upoštevajoč zavarovalne predpise.
Kar se tiče ustanovitve posebnega sklada za obnovo po poplavah, se tudi zavarovalniška panoga strinja, da je potrebno poiskati ustrezne rešitve za obnovo (najbolj) prizadetih območij in čim prej poskrbeti za sanacijo po poplavah (med drugim so se odzvali pozivu za pomoč pri organizaciji cenitev škod na nivoju občin).
Vir: Slovensko zavarovalno združenje
