Zaragoza je osvojila naziv evropske zelene prestolnice 2028, Benidorm in portugalska Estarreja pa si delita priznanje evropski zeleni list. Evropska komisija je nagrajena mesta razglasila 8. oktobra v Guimarãesu na Portugalskem. Izbor izpostavlja dolgoročno upravljanje, odzivanje na podnebne izzive in sodelovanje z lokalno skupnostjo. Za slovenske občine so posebej uporabni konkretni pristopi: dostopni prostori za umik pred vročino, spremljanje dostopnosti zelenih površin in povezovanje okoljskih ukrepov s potrebami prebivalcev.
Pri Zaragozi je žirija poudarila kakovost upravljanja in dolgoročno zavezanost okoljskemu razvoju, ki mestu pomagata pri odzivanju na vse večje podnebne izzive. Posebej je prepoznala povezovanje okoljskega ukrepanja z družbeno odpornostjo. Ocenjevanje je zajemalo sedem področij: kakovost zraka, upravljanje voda, biotsko raznovrstnost z zelenimi površinami in rabo prostora, odpadke in krožno gospodarstvo, hrup ter blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
Za občinsko prakso tak pristop odpira vprašanje, kako posamezne naložbe povezati v skupen razvojni program. Prenova trga, obnova šole ali ureditev prometne povezave lahko hkrati izboljšajo dostopnost, zmanjšajo porabo energije, zagotovijo senco in povečajo kakovost bivanja. Pri izbiri projektov bi zato občine lahko sistematično ocenjevale njihove skupne koristi ter določile, kdo bo spremljal rezultate in zagotavljal vzdrževanje.
Zaragoza takšno povezovanje predstavlja tudi s konkretnimi podatki. Po navedbah mestne uprave 76,5 odstotka prebivalcev živi manj kot 300 metrov od javne zelene površine, večje od 5.000 kvadratnih metrov. Mestni načrt prilagajanja podnebnim spremembam vključuje 47 ukrepov na devetih področjih, opremljenih s kazalniki spremljanja.
Za slovenske občine je prenosljivo predvsem merjenje dostopnosti in učinkov. Poleg skupne površine parkov je smiselno ugotavljati, kateri deli naselij imajo najmanj dostopnega zelenja, kje manjkajo senčne poti do šol in zdravstvenih ustanov ter katera območja potrebujejo prednostne naložbe. Cilje in razdalje je treba prilagoditi lokalni poselitvi; podatek iz Zaragoze je primer načina spremljanja, ne univerzalno merilo za vsako občino.
Zelo konkreten primer podnebnega prilagajanja je mestna mreža prostorov za umik pred vročino. Zaragoza je maja letos predstavila več kot 60 občinskih objektov, v katerih se lahko prebivalci v času odprtja zadržijo na hladnem. Med njimi so centri za starejše in skupnostni centri; tudi knjižnice omogočajo umik pred vročino. Občina objavlja informacije o lokacijah in odpiralnem času ter uporablja posebne komunikacijske poti za doseganje starejših prebivalcev.
Takšno rešitev lahko slovenska občina začne razvijati s pregledom obstoječih prostorov. Ključni so njihova dejanska primernost, dostopnost in odprtost v najbolj vročih urah. Potrebni so dogovor z upravljavci, jasno označeni vhodi, dostop do pitne vode in obveščanje tudi zunaj spletnih kanalov. Ob tem je smiselno preveriti, ali imajo starejši in gibalno ovirani prebivalci možnost varnega prihoda. Za manjšo občino je lahko dobro organiziran in dostopen prostor pomemben prvi korak.
Benidorm je žirijo prepričal z upravljanjem pritiskov množičnega turizma ob ohranjanju varstva okolja. Njegovo priznanje je posebej zanimivo za slovenske turistične občine, kjer se potrebe po vodi, odvozu odpadkov, mobilnosti in javnih površinah močno spreminjajo glede na sezono.
Iz tega primera se ponuja usmeritev za lokalno načrtovanje: zmogljivosti javnih storitev ocenjevati tudi glede na konice obiska. Občine bi lahko skupaj s komunalnimi družbami in turističnimi ponudniki spremljale porabo vode, količino odpadkov in prometne obremenitve v najbolj obremenjenih obdobjih. Tako bi lažje določile, kdaj potrebujejo dodatne prevoze, drugačno organizacijo zbiranja odpadkov ali ukrepe za zmanjšanje porabe virov.
Estarreja ponuja drugačen razvojni primer. Občina z izrazito tradicijo kemične industrije je bila nagrajena za okoljsko preobrazbo, ki temelji na sodelovanju. Mestna uprava med pomembnimi pobudami navaja projekt BioRia, občinsko mrežo mikrorezervatov, trajnostno mobilnost, energetsko učinkovitost ter sodelovanje z družbami, institucijami, šolami in prebivalci.
Za slovenske občine z industrijskimi območji je uporabna predvsem organizacija skupnega dela. Občina lahko z lokalnimi družbami in prebivalci opredeli prednostne okoljske probleme, določi skupne projekte in vzpostavi pregledno spremljanje napredka. Sodelovanje mora imeti jasno razdeljene odgovornosti in javno dostopne informacije o rezultatih.
Naslednji predlogi predstavljajo možne prve korake za slovenske občine, izpeljane iz predstavljenih praks.
| Področje | Možen prvi korak občine | Kaj spremljati |
| Zaščita pred vročino | Preveriti primernost javnih objektov za umik pred vročino ter določiti odpiralni čas in način obveščanja. | Dostopnost prostorov in njihova odprtost med vročinskimi konicami. |
| Dostopnost zelenja | Pripraviti zemljevid zelenih površin in območij z najslabšo dostopnostjo. | Delež prebivalcev z dostopom do uporabnih zelenih površin po naseljih. |
| Podnebno prilagajanje | Prednostnim ukrepom določiti odgovorne, rok, sredstva in kazalnik učinka. | Izvedbo ukrepov in dosežene učinke. |
| Turistične obremenitve | S komunalnimi družbami in ponudniki oceniti potrebe v sezonskih konicah. | Porabo vode, odpadke in prometne obremenitve. |
| Sodelovanje z industrijo | Dogovoriti skupen program za izbrane lokalne okoljske izzive. | Izvedbo dogovorjenih projektov in javno objavljene rezultate. |
Ob pripravi naslednjega občinskega proračuna bi bilo zato smiselno za vsako večjo naložbo opredeliti tudi pričakovano okoljsko in družbeno korist. Pri prenovi ulice denimo poleg prometne ureditve določiti še senčenje, ravnanje s padavinsko vodo in dostopnost. Tako lahko občina razvojne ambicije prevede v merljive spremembe, ki jih prebivalci občutijo v vsakdanjem življenju.
