Zalivska kriza se iz geopolitičnega tveganja vse bolj spreminja v konkreten šok za slovensko gospodarstvo, kaže najnovejša analiza Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), pripravljena na podlagi ankete med 56 srednje velikimi in velikimi podjetji iz ključnih panog.
Podatki kažejo, da se motnje v dobavnih verigah že neposredno poznajo v poslovanju podjetij. Približno polovica podjetij je v zadnjih 30 dneh zaznala zamude pri dobavah, dodatna četrtina pa poroča o delni ali popolni nedosegljivosti surovin in polizdelkov. Kot glavne razloge podjetja navajajo podaljšane transportne poti iz Azije, motnje v Hormuški ožini ter težave v ladijskem in letalskem prometu na območju Bližnjega vzhoda.
Še izrazitejši je vpliv na stroške poslovanja. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc opozarja, da 86 odstotkov podjetij občuti močan pritisk na cene energentov, 78 odstotkov na transportne storitve, več kot polovica pa tudi na petrokemične proizvode, kot so plastika, guma in gnojila. Večina podražitev je bila že prenesena v nabavne pogoje, kar pomeni, da je cenovni šok že vgrajen v poslovanje podjetij.
Ker podjetja višjih stroškov večinoma ne morejo v celoti prenesti na kupce, se pritisk neposredno odraža v nižjih maržah. Dve tretjini podjetij stroške prenaša le delno, predvsem zaradi močne konkurence in dolgoročnih pogodb s fiksnimi cenami.
Podjetja se na razmere odzivajo z iskanjem alternativnih dobaviteljev, spremembami transportnih poti, povečevanjem zalog ter zamiki investicij. Skoraj polovica jih že odlaga razvojne naložbe, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za rast in produktivnost slovenskega gospodarstva.
V prihodnjih mesecih podjetja kot ključna tveganja izpostavljajo nadaljnje stroškovne pritiske, izgubo konkurenčnosti, motnje v proizvodnji in likvidnostne izzive. Od države pričakujejo predvsem večjo predvidljivost poslovnega okolja ter ukrepe za razbremenitev gospodarstva.
»Zalivska kriza se je iz abstraktnega tveganja spremenila v operativni in stroškovni šok, ki neposredno ogroža konkurenčnost slovenskega gospodarstva,« opozarja Ivanc.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal pa poziva k hitrejšim sistemskim ukrepom in stabilnemu poslovnemu okolju. Med prioritetami izpostavlja izvajanje zakona o vzpodbujanju konkurenčnosti energetsko intenzivnih podjetij ter nadaljnje znižanje stroškov energije in emisijskih dajatev. Ob tem poudarja tudi pomen evropskih okvirjev državnih pomoči, ki bi lahko dodatno razširili podporo najbolj izpostavljenim podjetjem.
GZS ocenjuje, da trenutne razmere zahtevajo celovit odziv države in gospodarstva, saj se geopolitična nestabilnost vse bolj neposredno preliva v realno ekonomijo.
