Na Fakulteti za družbene vede je bila ta teden druga konferenca Stičišča za trajnostno prenovo in gradnjo stavb »Z novimi praksami do trajnostnih stavb«.
Po podatkih Evropske agencije za okolje je gradbeni sektor eden največjih porabnikov virov, saj porabi 35 odstotkov vseh surovin, 40 odstotkov energije, 12 odstotkov pitne vode in je hkrati odgovoren za približno 40 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov. Velik del emisij je vgrajen že v materiale in postopke, zato je pri vpeljevanju trajnostne gradnje potrebno naslavljati celoten življenjski cikel stavb. Uporaba lesa in drugih naravnih materialov, recikliranje materialov, manj odpadkov, učinkovita raba virov, zagotavljanje zdravega bivanja – vse to ni več nadstandard, temveč nujen del dobre prakse.
Stavbe kot odgovor na podnebne spremembe
Državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je poudaril, da moramo stavbe prilagoditi novim podnebnim razmeram: »Ne gre več le za to, da porabijo manj energije – temveč da prenesejo več ekstremov. Pri tem mora zasnova objektov vključevati naravne elemente – senčenje, drevesa, zelene strehe, pravilno orientacijo – ki izboljšujejo notranje udobje.«
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je izpostavil Level(s), eno pomembnih orodij za trajnostno gradnjo. Orodje, ki ga je je pripravila Evropska komisija, je podlaga za razvoj nacionalno usmerjenih kazalnikov.
Slovenska prilagoditev kazalnikov trajnostne gradnje (SLO kTG), ki izhaja iz Level(s), nastaja v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Razvoj poteka na GI ZRMK in ZAG, v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor ter pod okriljem Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Kot je opozoril državni sekretar Vajgl, bomo z uporabo metodologije BIM, ki je 1. januarja 2025 postala obvezna v javnih naročilih, lahko trajnostne kazalnike uspešneje vključili v fazo načrtovanja. Tako bomo v Sloveniji dosegli večjo preglednost in kakovost gradnje.
Prioriteta je obnova obstoječega fonda
Na konferenci so se tako govorci kot udeleženci strinjali, da je najprej ključno obnoviti obstoječ fond stavb in šele nato graditi znova. V Sloveniji imamo veliko energijsko potratnih stavb, kar predstavlja enega ključnih izzivov na poti k trajnostni družbi.
Stroka se strinja, da poseben izziv ostaja celovita prenova večstanovanjskih stavb, kjer se pogosto prepletajo tehnične, finančne in organizacijske ovire. Za premostitev tega je nujen konstruktiven dialog med vsemi ključnimi deležniki – upravniki, etažnimi lastniki, občinami, izvajalci in financerji.
Več na povezavi.
