Ekstremna vročina z izjemno visokimi dnevnimi in nočnimi temperaturami vpliva na zdravje milijonov ljudi po vsem svetu. Ob vročinskih valovih se pogosto pojavijo še požari in slaba kakovost zraka, kar dodatno poslabšuje razmere.
Svetovna meteorološka organizacija (WMO) poudarja nujnost zgodnjega opozarjanja in izvedbe ukrepov za zaščito zdravja. V okviru pobude »Zgodnja opozorila za vse« WMO in partnerji krepijo sisteme opozarjanja in akcijske načrte za vročino.
Po ocenah je med letoma 2000 in 2019 zaradi vročine vsako leto umrlo skoraj 489.000 ljudi, največ v Aziji (45 %) in Evropi (36 %). Dejanske številke so verjetno še višje, saj številne smrti zaradi vročine niso zabeležene kot take.
Mestna območja so še posebej ogrožena zaradi t. i. urbanega toplotnega otoka, najbolj ranljivi pa so starejši in kronični bolniki.
Julij 2025 je bil tretji najtoplejši v zgodovini meritev, zlasti vroče je bilo na Švedskem, Finskem in v jugovzhodni Evropi. V Turčiji je bila izmerjena rekordna temperatura 50,5 °C. Tudi avgusta se vročina nadaljuje, marsikje v Aziji, Afriki in Severni Ameriki temperature presegajo 45 °C.
Mednarodni odziv
WMO je skupaj z drugimi agencijami ZN podprla poziv generalnega sekretarja ZN k ukrepanju proti ekstremni vročini. Cilj je zaščititi najbolj ranljive, zagotoviti zgodnje opozarjanje ter povezati znanost in ukrepanje.
Skupna prizadevanja WHO in WMO kažejo, da bi lahko z učinkovitim sistemom opozarjanja v 57 državah rešili skoraj 100.000 življenj letno.
