V Sloveniji se soočamo z letošnjim prvim izrazitim poletnim vročinskim valom s temperaturami do 36 °C. Tudi letošnje poletje bo verjetno zaznamovala serija vročinskih valov s temperaturami nad 30 °C. Inšpektorat RS za delo opozarja o ukrepih delodajalca za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v vročini.
Vse pogostejši vročinski valovi niso le okoljski izziv, temveč tudi pomembno vprašanje upravljanja varnosti in zdravja pri delu. Zagotavljanje varnih delovnih pogojev v času visokih temperatur postaja del odgovornega poslovanja in pomemben element družbenega stebra ESG, saj neposredno vpliva na zdravje zaposlenih, produktivnost in odpornost podjetij.
Slovenska zakonodaja določa, da mora delodajalec zaposlenim zagotoviti ustrezne temperaturne razmere glede na naravo dela in fizične obremenitve. V običajnih delovnih prostorih temperatura praviloma ne sme preseči 28 °C, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer višje temperature izhajajo iz samega proizvodnega procesa (npr. peči).
Ko temperature presežejo dovoljene meje, mora delodajalec sprejeti ustrezne organizacijske ali tehnične ukrepe. Ti morajo biti opredeljeni v izjavi o varnosti z oceno tveganja ter usklajeni z izvajalcem medicine dela. Namen ukrepov je zmanjšati tveganje za vročinski stres, izčrpanost in druge zdravstvene zaplete, povezane z delom v vročini.
Organizacijski in tehnični ukrepi
Med najpogostejšimi začasnimi ukrepi so prilagoditev delovnega časa v hladnejši del dneva, krajši delovni čas, pogostejši odmori, zmanjšanje intenzivnosti fizičnega dela ter zagotavljanje brezplačnih brezalkoholnih napitkov. V skrajnih primerih je lahko potrebna tudi začasna prekinitev delovnega procesa.
Kjer narava dela to dopušča, lahko podjetja uvedejo tudi dolgoročnejše rešitve, kot so učinkovitejše prezračevanje, klimatizacija ali druge tehnične izboljšave delovnega okolja. Takšne naložbe niso pomembne le z vidika skladnosti s predpisi, temveč prispevajo tudi k večji odpornosti podjetij, tako z vidika upravljanja varnosti in zdravja zaposlenih pri delu kot z vidika odpornosti na podnebne spremembe.
Priporočila za zaščito zaposlenih
Inšpektorat za delo glede povišanih temperatur na delovnih mestih priporoča:
- prilagoditev temperature klimatskih naprav, pri čemer razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ne presega 7 °C;
- redno hidracijo, predvsem z vodo in napitki, ki nadomeščajo elektrolite;
- nošenje lahkih in zračnih oblačil;
- prepoznavanje zgodnjih znakov vročinskega stresa in toplotne izčrpanosti;
- krajše, a pogostejše odmore v ohlajenih prostorih;
- izogibanje alkoholu ter težki in močno začinjeni prehrani;
- izvajanje fizično najzahtevnejših opravil v jutranjih urah;
- delo v paru pri ekstremno visokih temperaturah, kjer je potrebna medsebojna pomoč.
Posebna odgovornost pri delu na prostem
Največjim toplotnim obremenitvam so izpostavljeni zaposleni v gradbeništvu, kmetijstvu, gozdarstvu, komunalnih dejavnostih in drugih panogah, kjer delo poteka na prostem. Delodajalci morajo za takšna delovna mesta pripraviti ustrezno oceno tveganja, določiti preventivne ukrepe, odgovorne osebe ter roke za njihovo izvajanje.
Po veljavnih predpisih se lahko delo na prostem pri temperaturah nad 30 °C izvaja le, če imajo delavci najmanj vsaki dve do tri ure zagotovljen najmanj 15-minutni odmor in brezplačne brezalkoholne napitke. Med odmori mora biti zaposlenim omogočena zaščita pred soncem oziroma drugimi neugodnimi vremenskimi vplivi.
Storitve Zelene Slovenije/Fit medie s področja VZD
Vročinski valovi postajajo ena najbolj neposrednih posledic podnebnih sprememb, zato vlaganje v zaščito zaposlenih ni več zgolj vprašanje zakonske skladnosti. Podjetja, ki sistematično upravljajo tveganja zaradi vročine, krepijo svojo podnebno odpornost, zmanjšujejo tveganje za odsotnosti z dela in poškodbe ter izkazujejo odgovoren odnos do zaposlenih. To je pomemben kazalnik kakovostnega upravljanja družbenih tveganj in vse pomembnejši del trajnostnega oz. ESG poslovanja.
Podjetja, ki želijo področje varnosti in zdravja pri delu razvijati strateško in ga učinkovito vključiti v ESG upravljanje ter v svoje siceršnje poslovanje, se lahko pri tem naslonijo na strokovno podporo Zelene Slovenije/Fit medie. V okviru stičišča znanja in dobrih praks na področju varnosti in zdravja pri delu povezujemo dobre prakse slovenskih podjetij, organiziramo webinarje in podjetjem ponujamo celovito diagnostično oceno upravljanja VZD. Diagnostični sistem pomaga prepoznati vrzeli med predpisanimi postopki VZD, izkušnjami zaposlenih in dejanskim izvajanjem varnostnih praks ter pripravi konkretne usmeritve za izboljšave VZD. Takšen pristop organizacijam omogoča učinkovitejše upravljanje tveganj, krepitev varnostne kulture in kakovostnejše vključevanje področja varnosti in zdravja pri delu v trajnostno poslovanje.
