Podnebne spremembe za podjetja niso več oddaljeno tveganje. Vročinski val junija 2026 je nemško gospodarstvo stal najmanj 6,3 milijarde evrov, poroča Haufe. Podjetja bodo morala prilagajanje na vročino vključiti v svoje poslovne, kadrovske in investicijske odločitve.
Junijski vročinski val je pokazal, da podnebne spremembe za nemško gospodarstvo niso več zgolj okoljsko vprašanje. Med 17. in 30. junijem 2026 je vročina po izračunih za nemško gospodarstvo povzročila približno 6,3 milijarde evrov stroškov. Gre pri tem za spodnjo oceno, saj niso vključeni vsi posredni učinki, kot so višji stroški hlajenja, okvare strojev, motnje v dobavnih verigah ter škoda na stavbah in infrastrukturi.
Če bi se tako intenzivni vročinski valovi pojavljali tri- do štirikrat na leto, bi lahko letna gospodarska škoda presegla 20 milijard evrov.
Največji strošek je manjša produktivnost
Pomemben del škode nastaja neopazno – med običajnim delovnim procesom. Po ocenah približno 97 odstotkov stroškov zaradi vročine predstavljajo izgube produktivnosti. Zaposleni delajo počasneje, potrebujejo več odmorov in pogosteje naredijo napake. Ti stroški se praviloma ne pokažejo v klasičnih kazalnikih absentizma, plače pa kljub temu ostajajo enake.
Visoke temperature vplivajo tudi na zdravje in varnost pri delu. Ob dnevu s temperaturo nad 30 stopinj je v Nemčiji zabeleženih okoli 76.500 izostankov z dela zaradi bolezni in nesreč, povezanih z vročino.
Najbolj so izpostavljeni delavci na prostem, zaposleni pri težkih fizičnih opravilih, delovna mesta v bližini virov toplote ter zaposleni v neklimatiziranih proizvodnih halah in skladiščih.
Podnebno tveganje postaja poslovno tveganje
Podjetja so v zadnjih letih veliko pozornosti namenila zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in izpolnjevanju podnebnih zahtev. Prilagajanje na podnebne spremembe je bilo pogosto v ozadju.
Vročinski ekstremi pa ta pristop spreminjajo. Podnebno tveganje postaja vprašanje stroškov, produktivnosti, varnosti zaposlenih, lokacije poslovanja in odpornosti dobavnih verig.
Klimatske projekcije kažejo, da bi lahko Nemčija med letoma 2031 in 2060 doživela od štiri do deset dodatnih vročinskih dni na leto. To bi lahko pomenilo dodatnih 2,1 do 4,5 milijarde evrov neposrednih letnih stroškov za podjetja.
Prilagajanje ni več stvar prihodnosti
Za podjetja je zato ključno, da vročino obravnavajo podobno kot druge pomembne poslovne stroške – z jasnimi odgovornostmi, podatki in proračunom.
Prvi korak je ocena, katera delovna mesta, objekti in procesi so najbolj ranljivi. Sledijo lahko ukrepi, kot so prilagoditev delovnega časa, izboljšanje prezračevanja in hlajenja, zaščita zaposlenih pred vročino ter spremembe organizacije dela.
Pri tem ne gre le za strošek. Naložbe v prilagajanje na vročino so naložbe v odpornost, varnost zaposlenih in konkurenčnost podjetja.
Junijski vročinski val je zato več kot vremenski rekord. Je opozorilo, da bo treba podnebne spremembe vse bolj vključevati tudi v vsakodnevne poslovne odločitve.
