Svet pozorno spremlja Hormuško ožino zaradi nafte, vendar bi jo po poročanju SDG News moral vse bolj zaradi hrane. Naraščajoče napetosti razkrivajo novo tveganje: motnje v oskrbi z gnojili, ki so ključna za svetovno kmetijstvo.
Približno tretjina svetovne trgovine z gnojili poteka skozi Hormuško ožino, vendar ta tok ostaja večinoma spregledan. Dušikova gnojila, proizvedena iz zemeljskega plina, so bistvena za pridelavo osnovnih poljščin, kot so pšenica, koruza in riž. Motnje v dobavi že zvišujejo cene ključnih surovin, kot sta amonijak in sečnina, ravno v času začetka setvene sezone na severni polobli.
Kriza se dodatno poglablja zaradi podnebnih dejavnikov. Pričakovani pojav La Niña lahko povzroči suše v Ameriki in poplave v Aziji, kar še dodatno ogroža pridelek. Kombinacija dražjih gnojil in ekstremnega vremena pomeni manjši pridelek in večji pritisk na globalno preskrbo s hrano.
Posledice se že kažejo na trgih: cene hrane in kmetijskih surovin rastejo. Gnojila predstavljajo enega največjih stroškov v kmetijstvu, zato njihova podražitev vpliva na celotno verigo od krme za živali do mesa, mlečnih izdelkov in končnih cen v trgovinah. Hkrati višje cene energije dodatno povečujejo stroške transporta in logistike.
Za razvite države to pomeni dražjo hrano, za države v razvoju pa resnejšo grožnjo, saj so močno odvisne od uvoza gnojil. Pomanjkanje lahko vodi v slabše pridelke, večji uvoz in poglabljanje prehranske negotovosti.
Kriza razkriva tudi strateško slepo pego: medtem ko je svet desetletja varoval dobavo nafte skozi Hormuško ožino, podobnih mehanizmov za zaščito preskrbe s hrano in gnojili ni. Ne obstajajo globalne rezerve niti usklajen sistem za hitro odzivanje.
Dogajanje nakazuje širši problem: prihodnje krize ne bodo ločene na energetske, podnebne ali geopolitične, temveč bodo medsebojno prepletene. Trenutna situacija je opozorilo, da so globalni prehranski sistemi bolj ranljivi, kot se je domnevalo, in da bo pravočasno ukrepanje ključno.
