Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) je v novi raziskavi Beyond Skills Development: Unleashing Human Potential opozoril, da zgolj pridobivanje novih znanj in spretnosti ne zadostuje več za uspešno soočanje z izzivi zelenega in digitalnega prehoda. Ključ do dolgoročne konkurenčnosti, odpornosti in trajnosti evropskega gospodarstva je razvoj človeškega potenciala, ki zaposlenim omogoča boljše odločanje, reševanje kompleksnih problemov in odgovorno ravnanje v hitro spreminjajočem se delovnem okolju.
Raziskava temelji na prvi evropski anketi o usposabljanju in učenju (ETLS), v kateri je med letoma 2023 in 2024 sodelovalo skoraj 45.000 zaposlenih iz vseh držav članic EU ter Islandije in Norveške. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se zaposleni učijo pri delu, kateri dejavniki spodbujajo razvoj kompetenc in kako delovna okolja vplivajo na sposobnost zaposlenih za prilagajanje spremembam.
Razvoj kompetenc ni odvisen le od formalnih izobraževanj
Ena ključnih ugotovitev je, da razvoj kompetenc ni odvisen le od formalnih izobraževanj, temveč predvsem od kombinacije osebne motivacije, priložnosti za učenje in podpornega delovnega okolja. Zaposleni, ki imajo jasno zastavljene učne cilje, zaupajo v svoje sposobnosti ter prejemajo podporo vodij, poročajo o bistveno večjem napredku pri delu. Pomembno vlogo imata tudi avtonomija pri opravljanju nalog in možnost samostojnega odločanja.
Po drugi strani raziskava ugotavlja, da pretirano tekmovalna delovna okolja lahko zavirajo razvoj znanja. Kadar je poudarek predvsem na primerjanju uspešnosti med zaposlenimi, se zmanjšata zaupanje in pripravljenost za sodelovanje, kar negativno vpliva na učenje in razvoj strokovnosti.
Samoiniciativno učenje pogostejše od formalnih usposabljanj
Posebej zanimiva je ugotovitev, da je samoiniciativno učenje med zaposlenimi pogostejše od formalnih usposabljanj, ki jih organizirajo delodajalci. Skoraj polovica evropskih delavcev se ne vključuje v organizirana usposabljanja, medtem ko bistveno pogosteje pridobivajo nova znanja z učenjem skozi delo, eksperimentiranjem, opazovanjem sodelavcev, iskanjem nasvetov in samostojnim izobraževanjem. Raziskava kaže tudi, da se obe obliki učenja dopolnjujeta – organizirano usposabljanje praviloma spodbuja tudi več samoiniciativnega učenja.
Kultura učenja za razvoj potenciala zaposlenih
Pomembna ugotovitev za trajnostni razvoj je, da se razvoj kompetenc krepi predvsem v organizacijah, ki sistematično gradijo kulturo učenja. V takšnih okoljih zaposleni zaznavajo učenje kot pomemben del poklicnega razvoja, organizacije pa lažje izkoriščajo potencial svojih ljudi. Raziskovalci opozarjajo, da vodstva pogosto podcenjujejo dolgoročne učinke vlaganj v znanje, saj se koristi ne pokažejo takoj, temveč postopoma skozi večjo strokovnost, inovativnost in sposobnost sprejemanja kakovostnih odločitev.
Industrija 5.0 v središče postavlja človeka
Poročilo se navezuje na koncept Industrije 5.0, ki v središče tehnološkega razvoja postavlja človeka. Namesto nadomeščanja zaposlenih naj bi nove tehnologije krepile njihove sposobnosti, ustvarjalnost in presojo. Za uspešen zeleni in digitalni prehod zato ne bo dovolj le vlaganje v tehnologijo, temveč predvsem v delovna okolja, ki zaposlenim omogočajo neprekinjeno učenje, razvoj strokovnosti in odgovorno uporabo znanja. Po ocenah Evropske komisije je približno 50 % produktivnosti evropskega gospodarstva povezane s človeškim kapitalom, zato raziskava poudarja, da so vlaganja v razvoj ljudi enako pomembna kot vlaganja v tehnologijo.
Ugotovitve raziskave potrjujejo, da je človeški kapital eden ključnih dejavnikov evropske konkurenčnosti. Organizacije, ki bodo znale razvijati kulturo učenja in opolnomočiti zaposlene, bodo bolje pripravljene na izzive trajnostne prihodnosti.
Razvoj strokovnega in osebnostnega potenciala zaposlenih
V Akademiji Zelena Slovenija ponujamo rešitve za trajnostni razvoj kompetenc zaposlenih in krepitev potenciala zaposlenih na različnih nivojih. Za vodje pa smo razvili tudi poseben program »Voditeljstvo dveh horizontov«, ki odgovarja na ključna vprašanja sodobnega vodenja: kako odločati pod pritiskom, kako komunicirati težke odločitve, kako uporabljati moč odgovorno, kako ohraniti človeka v času KPI, AI in učinkovitosti ter kako po napaki, konfliktu ali slabi komunikaciji obnoviti zaupanje.
