Vlada je zaradi razmer v elektroenergetskem sistemu in vročinskega vala sprejela ukrep za zagotavljanje stabilnega delovanja slovenskega elektroenergetskega omrežja. Na dopisni seji je razglasila nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo ter Nuklearni elektrarni Krško (NEK) odredila, da med 6. in 12. avgustom obratuje najmanj v obsegu, ki zagotavlja stabilnost sistema ob spoštovanju vseh varnostnih standardov.
Odločitev je povezana z izjemnimi vremenskimi razmerami, predvsem visokimi temperaturami in nizkimi pretoki reke Save, ki vplivajo na delovanje elektrarne. V NEK so zato v noči na 6. avgust začasno zmanjšali moč reaktorja na 80 odstotkov nazivne moči. Kot poudarjajo, gre za načrtovan in nadzorovan ukrep, polno proizvodnjo pa bodo obnovili, ko bodo hidrološke in vremenske razmere to omogočale.
Po analizah sistemskega operaterja ELES je na evropskem trgu sicer dovolj električne energije, da bi bilo morebitni izpad proizvodnje iz krške elektrarne mogoče nadomestiti z uvozom. Večji izziv predstavlja zagotavljanje ustreznih napetostnih razmer v 400-kilovoltnem prenosnem omrežju. Ob popolni zaustavitvi NEK bi lahko prišlo do previsokih napetosti, kar bi povečalo tveganje za stabilnost elektroenergetskega sistema.
Prav zaradi tega se je vlada odločila za preventivni ukrep, s katerim želi zagotoviti zanesljivo oskrbo z električno energijo in varno delovanje omrežja v obdobju izrednih vremenskih razmer.
V Nuklearni elektrarni Krško ob tem poudarjajo, da obratujejo v skladu z veljavnimi okoljskimi omejitvami glede temperature in pretoka reke Save. Pri zmanjševanju vpliva ogrete hladilne vode na reko uporabljajo hladilne stolpe, ki sicer omogočajo izpolnjevanje okoljskih zahtev, vendar hkrati zmanjšujejo učinkovitost proizvodnje električne energije.
V elektrarni so že pred dnevi opozorili, da bi lahko ob nadaljnjem poslabšanju hidroloških razmer zaradi okoljskih omejitev dodatno zmanjšali moč reaktorja ali ga v skrajnem primeru tudi postopoma zaustavili.
Odločitev vlade in ukrepi NEK predstavljajo usklajen odziv na izredne vremenske razmere. Njihov namen je hkrati zagotoviti varno obratovanje jedrske elektrarne, spoštovanje okoljskih zahtev ter stabilnost slovenskega elektroenergetskega sistema.
