Uvoz in izvoz snovi se povečujeta, uvoz je v letu 2019 znašal 22,7 milijona ton in je bil za 33 % višji kakor leta 2010, izvoz pa je v letu 2019 znašal 19 milijona ton in je bil za 53 % višji kakor v letu 2010.
Domača poraba snovi na prebivalca je bila leta 2019 največja na Finskem (31,58 tone na prebivalca), najmanjša pa v Italiji (8,11 tone na prebivalca). Slovenija je bila s 13,53 tone na prebivalca v letu 2019 na 18. mestu med državami članicami EU in tik nad povprečjem EU-28, ki je znašalo 13,47 tone na prebivalca.
Snovna produktivnost odraža razmerje med bruto domačim proizvodom in domačo porabo snovi. V letu 2019 je snovna produktivnost znašala 1,53 evra na kilogram snovi, leta 2010 pa le 1,11 evra na kilogram snovi. V Sloveniji na snovno produktivnost sicer precej vpliva poraba nekovinskih mineralnih surovin za gradbeništvo, predvsem zaradi mase teh proizvodov. Večja kot je poraba materialov, nižja je snovna produktivnost.
Vendar je Slovenja tudi v letih z manjšo gradbeno dejavnostjo pri snovni produktivnosti zaostajala za povprečjem EU, kar pomeni, da je bilo na enako količino porabljene snovi ustvarjenega manj BDP. Za dosego zastavljenega cilja 3,5 SKM/kg do leta 2030 (Strategija razvoja Slovenije do 2030) bodo torej nujni ukrepi za prehod v krožno gospodarstvo.
(Vir: Poročilo o okolju v RS 2022)
