Raziskava »Building ESG Service Capabilities: A Systematic Literature Review«, objavljena v reviji Humanities and Social Sciences Communications v letu 2026, analizira, kako organizacije razvijajo zmogljivosti za učinkovito upravljanje okoljskih, družbenih in upravljavskih (ESG) vidikov poslovanja. Vključuje pregled 123 znanstvenih raziskav, objavljenih med letoma 1984 in 2024, z namenom ugotoviti, katere organizacijske sposobnosti so ključne za uspešno vključevanje ESG v poslovne procese.
ESG postaja strateška zahteva za dolgoročno uspešnost organizacij
Raziskava izhaja iz ugotovitve, da ESG ni več zgolj področje skladnosti z regulativo ali poročanja, temveč postaja strateška zahteva za dolgoročno uspešnost organizacij. Namen raziskave je bil pojasniti, kako podjetja gradijo ESG zmogljivosti, kateri dejavniki vplivajo na njihov razvoj in kako se te zmogljivosti povezujejo v učinkovite organizacijske modele.
Štiri ključne dimenzije ESG zmogljivosti
Analiza je pokazala, da uspešne organizacije razvijajo štiri medsebojno povezane dimenzije zmogljivosti:
- upravljanje ESG podatkov (data governance) – zbiranje, analiza in uporaba ESG podatkov za odločanje in poročanje,
- organizacijsko učenje – razvoj znanja, kompetenc in izmenjava izkušenj med zaposlenimi,
- strateška prilagodljivost – sposobnost vključevanja ESG v poslovno strategijo in odzivanja na spremembe v okolju,
- tehnološka integracija – uporaba digitalnih rešitev, umetne inteligence, avtomatizacije in drugih tehnologij za podporo ESG ciljem.
Različni razlogi za vključevanje ESG
Ena pomembnejših ugotovitev raziskave je, da organizacije ESG zmogljivosti razvijajo na različne načine. Raziskava identificira štiri značilne razvojne pristope:
- pristop skladnosti (compliance-focused), kjer podjetja ESG uvajajo predvsem zaradi regulatornih zahtev,
- pristop gradnje zmogljivosti (capability-building), ki je usmerjen v sistematičen razvoj znanja in kompetenc,
- pristop strateške integracije, kjer je ESG del poslovnega modela in procesov odločanja,
- inovacijsko usmerjen pristop, kjer podjetja ESG uporabljajo kot vir novih poslovnih priložnosti in konkurenčne prednosti.
Sposobnost organizacij, da razvijejo ustrezne kompetence
Raziskava potrjuje, da uspešnost ESG strategij ni odvisna zgolj od razpoložljivih virov ali tehnologije, temveč predvsem od sposobnosti organizacij, da razvijejo ustrezne kompetence, procese in kulturo sodelovanja. Med posebej pomembnimi dejavniki izstopajo kakovost upravljanja podatkov, usposobljenost zaposlenih, vključevanje ESG v strateško odločanje ter sposobnost hitrega prilagajanja regulatornim in tržnim spremembam.
ESG kompetence so pomemben del prihodnjih kompetenčnih modelov
Ugotovitve raziskave so pomembne tudi za področje razvoja zaposlenih. Avtorja poudarjata, da organizacije za uspešen ESG prehod potrebujejo kombinacijo tehničnih znanj, podatkovne pismenosti, strateškega razmišljanja in sposobnosti medoddelčnega sodelovanja. ESG kompetence tako postajajo pomemben del prihodnjih kompetenčnih modelov, programov usposabljanja in razvoja vodij.
Kako vam lahko pri razvoju ESG kompetenc zaposlenih pomagamo v Zeleni Sloveniji?
Se soočate z izzivom, kako ESG zahteve zakonodaje in trga ter vaše strateške ESG usmeritve prenesti v poslovne procese? V Akademiji Zelena Slovenija izvajamo prilagojena izobraževanja za zaposlene, kjer vam pomagamo zahteve razumeti in jih vpeljati v poslovne procese. Vabljeni k ogledu programa za upravljanje trajnostnih in ESG kompetenc zaposlenih. Z veseljem se z vami pogovorimo o vaših potrebah in vam predlagamo prilagojene rešitve razvoja ESG kompetenc zaposlenih – da bodo opremljeni za odgovore na izzive, ki jih prinašata zakonodaja in trg.
