Cene surovin in energentov za kupce v evrskem območju so maja na mesečni ravni upadle za 5 odstotkov, kar predstavlja prvi padec po treh mesecih rasti, obvešča GZS. Glavni razlog je bil občuten padec cen fosilnih energentov, ki so se v povprečju znižale za 8,5 odstotka.
Cena sodčka nafte brent se je maja znižala za desetino in v povprečju znašala 92 evrov, vendar ostaja več kot 50 odstotkov višja kot pred začetkom spopadov na Bližnjem vzhodu. Po drugi strani so se cene zemeljskega plina v Evropi zvišale za 5 odstotkov in bile za tretjino višje kot pred letom dni.
Med neenergetskimi surovinami se je rast cen nadaljevala tretji mesec zapored. Cene kovin so se zvišale za 4 odstotke, kmetijskih surovin pa za 2,8 odstotka. Najizraziteje so se podražili kositer, nikelj in baker. Cena kositra je dosegla zgodovinski vrh, k čemur je pomembno prispevalo povečano povpraševanje zaradi vlaganj v podatkovne centre, superračunalnike in optične komunikacijske sisteme, ki jih spodbuja hiter razvoj umetne inteligence.
Medtem so se cene umetnih gnojil prvič po petih mesecih nekoliko znižale, in sicer za 4 odstotke. Padec cen surovin za evrske kupce je delno omejil tudi šibkejši evro v primerjavi z ameriškim dolarjem.
