Več evropskih trgovcev, med njimi Aldi, Lidl, Albert Heijn, Carrefour, Colruyt in Delhaize, sodeluje v pilotnem projektu ponovne uporabe embalaže za sveže gobe, ki ga koordinira organizacija Fost Plus.
Projekt REPASYS, ki poteka v Mechelenu, preizkuša sistem vračljive embalaže v skladu z evropsko uredbo o embalaži in odpadni embalaži (PPWR), ki predvideva postopno omejevanje enkratne plastike pri svežih živilih.
V okviru pilotnega sistema potrošniki ob nakupu gob plačajo 0,30 evra kavcije za večkratno uporabno embalažo. Ko embalažo vrnejo v katero koli sodelujočo trgovino, prejmejo vračilo. Posode se nato industrijsko očistijo in ponovno vključijo v obtok.
Vsaka embalažna enota je opremljena z QR kodo po standardu GS1, kar omogoča sledenje vračilom, analizo vedenja potrošnikov in optimizacijo logistike. Zbrani podatki bodo uporabljeni za oceno učinkovitosti sistema in morebitno širitev na druge izdelke in trge.
Po navedbah Fost Plus je cilj projekta dokazati, da lahko standardizirana, enotna embalaža z jasnim sistemom kavcije in vračila bistveno zmanjša ovire za širšo uporabo krožnih modelov. Kot poudarjajo, je ključ v preprostosti sistema in interoperabilnosti med trgovci.
Projekt se umešča tudi v širši evropski okvir prehoda na krožno gospodarstvo, saj uredba PPWR do leta 2030 predvideva omejitev enkratne plastične embalaže za sveže sadje in zelenjavo.
Podobne pilotne projekte razvijajo tudi drugod po Evropi. V Finski raziskovalni organizaciji VTT in Univerzi v Vaasi so razvili sistem Reusify, ki testira vračljivo embalažo za pripravljeno hrano in živila v trgovinah, z ambicijo ustvariti komercialno izvedljiv model za mesta in trgovce.
Tudi ameriška iniciativa U.S. Plastics Pact ugotavlja, da je model vračljive embalaže “to-go” trenutno eden najučinkovitejših sistemov ponovne uporabe, pri čemer kot najbolj perspektivne kategorije izpostavlja pripravljeno hrano in sveža živila.
Evropski pilot REPASYS tako predstavlja enega prvih obsežnejših testov, kako lahko sistem ponovne uporabe embalaže deluje v praksi na ravni več trgovskih verig in kako se lahko obnašanje potrošnikov prilagodi krožnim modelom v vsakdanjem nakupovanju.
