Čeprav umetna inteligenca (UI) hitro spreminja trg dela, strokovnjaki opozarjajo, da prihodnost zaposlovanja ne bo odvisna predvsem od poznavanja umetne inteligence, temveč od razvoja temeljnih kognitivnih in socialnih veščin. Nova analiza Mednarodne organizacije dela (ILO) kaže, da bodo prav kritično razmišljanje, komunikacija, sodelovanje in strokovno znanje posameznega področja odločali o dostopu do kakovostnih delovnih mest.
Po ocenah ILO je danes vplivu umetne inteligence izpostavljenih približno 24 odstotkov zaposlenih po svetu. Čeprav bo zaradi avtomatizacije nekaj delovnih mest izginilo, bo večina predvsem spremenjena. To pomeni, da bodo morali zaposleni svoje delo prilagoditi sodelovanju z novimi digitalnimi orodji, ne pa jih nujno razvijati.
Povpraševanje po AI-strokovnjakih ostaja omejeno
Analiza milijonov spletnih zaposlitvenih oglasov v državah, kot so Brazilija, Egipt, Jordanija, Maroko, Južna Afrika, Združeni arabski emirati in Urugvaj, kaže, da delodajalci še vedno največ povprašujejo po zaposlenih z uravnoteženim naborom znanj. Med najbolj iskanimi ostajajo analitično razmišljanje, komunikacijske sposobnosti, timsko delo in strokovno znanje.
Presenetljivo je, da so znanja s področja umetne inteligence in strojnega učenja zahtevana le v približno enem odstotku vseh zaposlitvenih oglasov v večini analiziranih držav. Podobne ugotovitve prihajajo tudi iz držav OECD. Tudi tam se povpraševanje po AI-veščinah povečuje predvsem pri razvijalcih programske opreme, podatkovnih analitikih in drugih visoko specializiranih poklicih.
Kritično razmišljanje postaja pomembnejše od programiranja
Večina zaposlenih umetne inteligence ne razvija, temveč jo uporablja pri vsakodnevnem delu – za pripravo besedil, programiranje, oblikovanje, iskanje informacij ali podporo pri odločanju. Zato postajajo pomembnejše digitalna pismenost, sposobnost oblikovanja kakovostnih navodil za AI-orodja ter predvsem kritično presojanje rezultatov, ki jih umetna inteligenca ustvari.
Strokovnjaki poudarjajo, da je treba odgovore umetne inteligence preverjati, prepoznati morebitne napake in jih prilagoditi konkretnemu delovnemu okolju. To zahteva predvsem dobro poznavanje stroke in razvite kognitivne sposobnosti, ne pa nujno poglobljenega tehničnega znanja o delovanju AI.
Človeške veščine ostajajo nenadomestljive
Posebno vlogo bodo imela tudi socialna in čustvena znanja. Čeprav umetna inteligenca vse pogosteje sodeluje pri komunikaciji s strankami, svetovanju ali reševanju konfliktov, številna področja še vedno zahtevajo pristno človeško interakcijo.
Primer so domovi za starejše na Japonskem, kjer roboti pomagajo pri fizično zahtevnih opravilih, kot je dvigovanje pacientov. Zaposleni lahko tako več časa namenijo neposredni oskrbi, pogovoru in podpori uporabnikom – nalogam, ki jih tehnologija težje nadomesti.
Potrebne so naložbe v vseživljenjsko učenje
ILO zato poziva države, naj več pozornosti namenijo vseživljenjskemu učenju in razvoju temeljnih kompetenc zaposlenih vseh generacij, ne le mladih. Ob tem opozarja tudi na podcenjenost poklicev, kjer so socialne in čustvene veščine ključne, denimo v zdravstvu in oskrbi.
Po mnenju organizacije prihodnost trga dela ne zahteva zgolj več izobraževanja o umetni inteligenci, temveč tudi boljše prepoznavanje, vrednotenje in nagrajevanje znanj, ki jih zaposleni že imajo. Prav kombinacija strokovnega znanja, kritičnega razmišljanja in socialnih kompetenc bo po njihovih ocenah odločala o uspešnosti zaposlenih v dobi umetne inteligence.
