Trg alternativ tradicionalnemu usnju hitro raste, vendar se ključni izziv ne skriva več v razvoju novih materialov, temveč v njihovi industrijski proizvodnji, piše Vera Hermes za portal Haufe. Čeprav vegansko usnje obljublja manjši okoljski odtis, manjšo porabo vode in manj trpljenja živali, številna podjetja še vedno iščejo način, kako inovacije uspešno prenesti iz laboratorijev v množično proizvodnjo.
Nove generacije usnju podobnih materialov nastajajo iz najrazličnejših virov – od kaktusov, ananasa, alg, jabolčnih in grozdnih ostankov do gob, lesa in plute. Njihov cilj je ponuditi lastnosti, primerljive z živalskim usnjem, hkrati pa zmanjšati odvisnost od plastike in fosilnih surovin, ki jih vsebuje večina današnjega umetnega usnja.
Za razvoj alternativ se vse bolj zanimajo tudi velike blagovne znamke. Med pionirji so luksuzna modna hiša Hermès, avtomobilski proizvajalec BMW in pohištveni velikan IKEA, ki preizkušajo materiale na osnovi gob, naravnega kavčuka ali morskih alg.
Kljub velikemu zanimanju trg ostaja zahteven. Več pionirskih podjetij je v zadnjih letih zašlo v finančne težave, saj se je izkazalo, da številnih materialov ni mogoče proizvajati v dovolj velikih količinah ali po konkurenčni ceni. Po drugi strani nekateri proizvajalci širijo proizvodne zmogljivosti. Italijansko podjetje Vegea je tako povečalo proizvodnjo materiala GrapeSkin, izdelanega iz ostankov grozdja, ki ga že uporabljajo partnerji iz modne, avtomobilske in luksuzne industrije.
Po ocenah analitikov je globalni trg biološko osnovanega usnja leta 2025 dosegel vrednost 1,92 milijarde dolarjev, do leta 2032 pa naj bi zrasel na 3,47 milijarde dolarjev.
Velike ambicije ima tudi nemški startup Revoltech, ki razvija patentirani material LOVR iz ostankov industrijske pridelave konoplje. Material je brez plastike, biološko razgradljiv in primeren za recikliranje. Njegova največja prednost pa je možnost proizvodnje na obstoječih papirniških linijah, kar omogoča bistveno lažje povečevanje obsega proizvodnje.
Podjetje pri razvoju sodeluje z Volkswagen, ki preizkuša uporabo materiala v notranjosti vozil. Prve serijske aplikacije naj bi na trg prišle leta 2028, medtem ko Revoltech že širi proizvodne zmogljivosti in išče dodatne vlagatelje.
Prihodnost trajnostnih alternativ usnju bo tako odvisna predvsem od njihove sposobnosti doseganja industrijskega obsega. Medtem ko laboratoriji še naprej razvijajo nove materiale, bo o zmagovalcih odločalo vprašanje, kdo bo lahko ponudil dovolj kakovosten, trajnosten in cenovno konkurenčen izdelek za množični trg. Pri tem bi lahko pomembno vlogo odigrala tudi evropska zakonodaja, ki s spodbujanjem krožnega gospodarstva in strožjimi okoljskimi zahtevami povečuje konkurenčnost biološko osnovanih materialov.
